Revija
#korona virus #Švica
Švicarska srednja pot med pandemijo korona virusa
Logo 29.03.2020 / 21.13

»Omejevanje svobode gibanja je nekaj, kar bomo poskušali v Švici na vsak način preprečiti,« sporoča švicarski Bundesrat.

»Nisem eden tistih z aplikacijo na telefonu, ki bi si ves čas ogledovali naraščanje števila okuženih po vsem svetu. To je v glavnem zadovoljevanje senzacionalizma.«

Zadnje dni me je več znancev — pa tudi ljudi, ki jih ne poznam — klicalo ali kako drugače spraševalo o tem, kakšno je življenje v Švici v času korona virusa. Sprva nisem imel namena o tem pisati, saj je bilo o tem napisanega in povedanega verjetno že preveč. Prebiram in spremljam dogajanje po svetu, najraje imam neposredne in verodostojne reportaže o življenju, ki nam ga je virus tako rekoč postavil na glavo. Tudi v Švici.
Prepričan sem, da je srednja pot — kot pri vseh stvareh v življenju — najboljša. In Švicarji so po mojem izbrali prav to.
Ugotavljam, da so statistike okuženih, testiranih in ozdravelih ter umrlih zelo nehvaležne in v mnogočem tudi zavajajoče, zato jih jemljem z veliko rezerve. Nisem eden tistih z aplikacijo na telefonu, ki bi si ves čas ogledovali naraščanje števila okuženih po vsem svetu. To je v glavnem zadovoljevanje senzacionalizma. 
Po teh statistikah je Švica v teh dneh na vrhu po številu okužb in testiranj, po okuženih na prebivalca je skočila celo na neslavno prvo mesto, pred Italijo in Španijo.
Ob tem je treba omeniti, da je skoraj polovica, predvsem tihih, netestiranih okuženih Švicarjev v italijansko govorečem kantonu Ticino, ki je tesno povezan z italijansko Lombardijo, kjer je stanje še vedno najhujše.

Vrtci ostajajo odprti

Najprej torej nekaj o trenutnem življenju v Švici.
Od torka, 17. marca, so zaprte vse trgovine in lokali. Istega dne so zaprli vse kulturne, zabavne in športne objekte in ustanove. Odprte so ostale vse trgovine s hrano, take away lokali in lekarne. Seveda delujejo tudi bencinske črpalke, avto-moto delavnice in garaže ter telekomunikacijski in računalniški sektor.
Tudi ves javni promet se odvija nemoteno, čeprav upočasnjeno z manjšimi frekvencami vlakov, tramvajev in avtobusov in samo od petih zjutraj pa do malo čez polnoč. Nočni javni promet pa je začasno ukinjen. Prekinjen je tudi ladijski linijski potniški promet po jezerih, razen trajektov.

Kita, nido, crèche

Varstvo predšolskih otrok v Švici predstavlja velik del družinskega proračuna. Oskrba otroka v vrtcu stane od 120€ do 150€ na dan, torej med 2.500€ in 3.000€ mesečno. Če imate dva otroka, se ta številka podvoji, torej vsaj 5.000€. Varstvo predšolskih otrok ni subvencionirano, gre za popolnoma zasebni sektor, kjer morajo na eni strani komercialno preživeti vrtci, na drugi strani pa seveda tudi starši. Zaprtje vrtcev bi lastnike pahnilo v bankrot, starši — vsaj ti, ki hodijo na delo — pa bi morali iskati alternativne oblike varstva, pri čemer bi bila finančna škoda na koncu na plečih kantona oz. javnega denarja.
Da naj naj vrtci obratujejo naprej in da so jih razglasili za sistemsko pomembne ustanove za delovanje družbe, so se v Švici odločili iz finančnih in praktičnih razlogov, saj bo tako najmanj ogrožen poslovni model financiranja tega sektorja.
Vsakdanje življenje teče upočasnjeno, vendar na ulicah, v parkih, na travnikih, na sprehajališčih okrog jezer, pa tudi na izletniških točkah je veliko ljudi, ki hodijo na svež zrak, na sprehode. Tudi življenje v mestih ni povsem zamrlo. Se pa ljudje disciplinirano držijo predpisa, ki omejuje gibanje več kot petih ljudi skupaj — razen za člane iste družine in upoštevajo distanco dveh metrov pri pogovorih in srečanjih. Mnogi še vedno hodijo v pisarne in službe, kar je opaziti tudi po živahnem prometu v mestu, seveda pa je vse to v primerjavi z običajnim ritmom veliko bolj nedeljsko. Močno je opazna tudi odsotnost turistov.

Od spodaj navzgor

Švica ne pozna izrednih razmer. Vsaj v moderni zgodovini ne. Zvezna vlada (Bundesrat) je že ob koncu februarja sprejela ostre ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, saj so odpovedali ženevski avtomobilski salon, ko se je večji del Evrope temu še posmehoval. Prepovedali so tudi vse prireditve z več kot 1500 ljudmi, večina kantonov je odpovedala pustovanja. Skratka, že zelo zgodaj so v Švici omejili velike družabne in tudi športne dogodke.
Ko je šlo za omejevanje osebne svobode posameznika, pa se je Švica znašla v nekoliko težjem položaju od marsikatere druge države. Del družbe je že nekaj časa zahteval strožje ukrepe omejevanja svobode gibanja, toda politiki so pri tem zelo, zelo previdni. Bundesrat že od začetka krize povprečno trikrat na teden nastopi pred novinarji in javnostjo v zvezni palači v Bernu. Ministri (v Švici jih je sedem) obveščajo javnost o razmerah in ukrepih.
Glavno besedo pri vseh ukrepih ima sicer predstojnik oddelka za prenosljive bolezni Zveznega urada za zdravje Daniel Koch, ki je postal tudi osrednja medijska osebnost. Politiki s Kochom vred z javnostjo komunicirajo predvsem s priporočili. Ko so razglasili izredne razmere, je letošnja predsednica Bundesrata Simonetta Sommaruga ljudi nagovorila s previdno izbranimi besedami in nekajkrat poudarila, da zvezna vlada ne bo posegala v temeljne svoboščine posameznika nikjer, kjer to zaradi zajezitve širitve virusa ne bo res nujno potrebno.
Minister za zdravje Alain Berset jo je dopolnil, da je v neposredni demokratični družbi, kakršna je švicarska — ki se upravlja od spodaj navzgor in ne obratno, kot mnoge druge države —, treba to upoštevati razmerje. Osebne svobode gibanja v Švici niso omejili. Berset je na tiskovni konferenci 27. marca še enkrat pozval državljane, naj v času velikonočnih praznikov ne hodijo na izlete v pomladni Ticino in poskrbijo, da pred Gotthardskim predorom vsaj enkrat v zgodovini ob teh praznikih ne bo gneče in kolon. Groženj tukajšnji politični besednjak ne pozna.

Svoboda gibanja je sveta

Na drugi strani so nosilci političnega in družbenega življenja v Švici kantoni. Zaradi konfederalne ureditve je zvezna oblast v Švici izredno omejena in se v teh razmerah ni najbolje znašla. Po začetnih nesoglasjih v zvezi s samostojnimi ukrepi in omejevanjem gibanja ljudi nad 65. letom starosti — kot recimo v kantonu Uri na nemško govoreči strani pod Gotthardom —, je zvezna vlada takšne ukrepe preklicala. »Omejevanje svobode gibanja ljudi je nekaj, kar bomo poskušali v Švici na vsak način preprečiti,« so sporočili iz Bundesrata.
Več težav so imeli z omejevanjem kantona Ticino, ki je odredil zaprtje vseh za vzdrževanje sistema nevitalnih tovarn in podjetij ter gradbišč. Bundesrat je odločitev preklical kot protiustavno, toda Ticino je ostal neomajen. Šele ko so iz Berna zagrozili, da jim bodo odtegnili finančno pomoč, če se ne bodo držali dogovorjenega, ustavnega reda Švice, so našli kompromisno rešitev. Zaradi skrajno zaostrenih razmer v Ticinu sicer izjemoma ostajajo tovarne in gradbišča zaprta, a vsi, ki upoštevajo sanitarne ukrepe zvezne vlade, lahko svoje tovarne in gradbišča tudi odprejo in nadaljujejo z delom.
Kantoni ne bodo brez soglasja Bundesrata sprejemali nobenih samostojnih ukrepov več, so obljubili.

Kurzarbeit

To pišem, ker se mi zdi, da se zlasti nosilci politične in siceršnje družbene moči v Sloveniji slabo zavedajo pomena demokracije v težkih in izrednih razmerah. Šele v takih časih se pokaže prava demokratičnost družbe. Opazil sem, da ljudje od zunaj pogosto kritično opazujejo delovanje Švicarjev v teh razmerah. V resnici gre samo za zelo drugačno razumevanje demokracije kot v mnogih državah s predstavniško demokracijo, kjer so nosilci politične moči veliko bolj imuni na občutljivost zagotavljanja demokratičnega procesa odločanja tudi v krizah in vojnah, kot je ta čas že imenoval francoski predsednik Emmanuel Macron.
Jasno, Švicarjem bo tudi ob koncu krize lažje kot drugim. Bundesrat je popolnoma nebirokratsko sprostil 42 milijard frankov (39 milijard evrov) neposredne pomoči gospodarstvu in prebivalstvu ter z uredbo naložil komercialnim bankam, ki že od četrtka izdajajo brezobrestna in brezstroškovna posojila vsem podjetjem v višini do pol milijona frankov z odplačilno dobo petih let, pri čemer banka nima pravice omejevati ali zavrniti teh posojil. Za njih namreč v celoti jamči država, tudi če posojila ne bodo vrnjena.
Za večja podjetja je obrestna mera 0,5%, zadolžijo se lahko do 20 milijonov frankov, država prevzema 80% tveganja, 20% pa ostaja tveganje banke, ki lahko tudi preveri ekonomsko vzdržnost takšnih posojil in pri dodeljevanju soodloča.
Ob tem je podjetjem za nedoločen čas na voljo tako imenovani Kurzarbeit. V okviru tega ukrepa zaposleni, ki bi jih podjetje sicer odpustilo, dobijo 80% plače.
Finančni strokovnjaki predvidevajo, da si Švica lahko brez težav in velikega dodatnega zadolževanja na svetovnem trgu privošči vsaj za 130 milijard frankov (123 milijard evrov) nujne pomoči gospodarstvu in prebivalstvu. Tudi to seveda Švicarje v teh negotovih časih lahko ohranja nekoliko bolj mirne.

NAROČI SE
#korona virus #Švica
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke