Vem, vem. Spet boste jezni name. Ker spet nekaj govoričim. Zdaj proti Tanji Fajon. Ki je ob prevzemu vodenja SD požela vsesplošno odobravanje. Ne samo v stranki. Ampak tudi med drugimi. Kar da kaže rast podpore Socialnim demokratom. Kajti Tanja je lušna. Se lepo obnaša. Lepo govori. Zna nastopati. Komunicirati. Je najbolj priljubljena slovenska političarka. In sploh. Zdi se, da je zadetek v polno. Kot je povedal tudi Židan. In o čemer so se navdušeno razpisali tudi mediji. Predvsem tisti, ki se imajo za leve.
Skratka: idila se zdi popolna. 
Toda Tanja Fajon je v resnici napaka. Usodna politična napaka. Ki zna SD še drago stati. 
Razlog seveda ni to, da je Tanja Fajon — kot je to opisal nek moj kolega — tako kot Pahor všečna pojava brez vsebine. Pahorjeva priljubljenost kaže, da je to Slovencem všeč. To volijo. In podpirajo. In če bi pri Tanji Fajon ostalo pri tem, bi bilo vse v redu.
Pa ne bo ostalo.

Levi (ki to niso)

Če rečem, da je Tanja Fajon všečna pojava brez vsebine, s tem mislim, da je brez politične vsebine. Ali natančneje: brez leve politične vsebine. Ki bi jo morala imeti, če bi želela ustvariti dolgoročno zaznavnejši učinek na levi del slovenskega političnega telesa. Kar si je zadala za cilj, kot je razvidno iz njenih izjav. Želi okrepiti SD. Ustvariti povezavo med levimi političnimi strankami. Želi si tudi, da bi SD v tej povezavi imela vodilno vlogo.

Tanja demokratične prenove

A žal to ni edini problem, ki se pripravlja. Drugi zadeva sámo stranko. Fajonova je namreč že povedala, da namerava SD prenoviti. Kar je pri naivnih opazovalcih in novinarjih poželo aplavz.
Toda ta ambicija je napaka. Ne zato, ker SD ne bi rabila resne prenove. Seveda jo. Ampak zato, ker Fajonova s tem dokazuje, da ne razume nekaterih bistvenih stvari. Ne razume, da je bila na vodilno mesto postavljena ne zato, da instrumentalizira stranko. Ampak zato, da stranka instrumentalizira njo. Povedano drugače: SD ne vodi zato, da bi ona sama v stranki uresničevala svoje projekte in vizije, ampak zato, da bi stranka skozi njo uresničevala svoje projekte in vizije.
Poleg tega pa Fajonova ne razume, da ima opraviti s staro stranko z ustaljeno strukturo. In s člani, ki so v tej stranki že precej dlje kot ona. Ko se bo zakadila v stranko s svojo prisrčno naivno vnemo, bo lomila ustaljeno strukturo. Poskušala bo iz stranke narediti nekaj, kar delu članstva ne bo všeč. Rezultat? Začeli se bodo notranji frakcijski boji. Kar pomeni konec SD. Vsaj v smislu ene močne stranke. Zelo verjetno se bo stranka razcepila na več manjših. Kar bo za levi politični blok nepopravljiva škoda.
In spet vemo, komu bo to koristilo.

Strategija Velikega Vodje

Ko človek v zadnjem času gleda slovensko politično sceno, se ne more znebiti občutka, da ima Veliki Vodja strategijo, kako izbrisati s prizorišča dovolj močne stranke, ki kvarijo njegovo igro in ki si jih ne more podrediti. Tej strategiji se reči kadriranje. Kadriranje vodstev strank. Vodstev, ki bodo delovala tako neumno, da bodo stranke uničila. Gre za dobro znano in preverjeno stalinistično strategijo za onemogočanje nezaželenih socialnih enot. Tega se ne dela z odprtim konfliktom. Ampak tako, da v te enote integriraš ljudi, ki jih bodo od znotraj uničili. Pri Pivčevi je to že uspelo. DeSUS je že politično mrtev. Je že nadaljevanje volje Velikega Vodje. Zdaj je očitno na vrsti SD. Kjer je bila Fajonova izbrana zato, da jo kot veliko stranko uniči. In tako uresniči želje in ambicije Velikega Vodje.
Židan — ki je s svojo okorno in stabilno trmo in poštenostjo nerviral Velikega Vodjo — se je žal zmotil, ko je Tanjo Fajon razglasil za prvo slovensko premierko iz te stranke. Njej ni namenjena ta vloga. Namenjena ji je vloga grobarke Socialnih demokratov. Čeprav se tega verjetno ne zaveda. Žal tovrstno nezavedanje pošilja jasno sporočilo: namreč sporočilo o lastni neumnosti.