Ministrstvo za javno upravo je prejšnji petek organiziralo javni posvet o tehnologiji 5G oz. o problematiki možnih vplivov elektromagnetnega sevanja na zdravje. Zanimanje strokovne in laične javnosti je bilo zelo veliko. Posvet so prenašali v živo, posnetek pa si je še vedno mogoče ogledati na YouTubu.
Ker se že nekaj let ukvarjam s proučevanjem fenomena teorij zarot, sem z velikim zanimanjem preposlušal celih šest ur posveta. Ne zanima me toliko tehnologija, temveč bolj to, kako deluje v živo norost pristašev teori zarote.
Na posvetu je bilo sicer kar nekaj dobrih predavanj. Sicer sem pogrešal ekspoze kakšnega psihiatra ali (kliničnega) psihologa, saj je bilo med publiko kar nekaj vsiljivih in gostobesednih pacientov. Te nevrotične in agresivne replikante dobro poznam, ker se — eni in isti! — vedno znova oglašajo in spamajo na takih posvetih. Recimo ARSO jih tudi dobro pozna. Njihovo psihopatijo sem v minulih letih dodobra naštudiral in jih profiliral. Preposlušal sem številne njihove intervjuje, prebral njihove teorije, interpretacije. Tudi tiste s povsem psihotično valenco … Zato znam biti do njih še kako (konstruktivno) kritičen.

Dežurni nergači

Na posvetu sta v pozitivnem smislu po mojem izstopala samo dva predavatelja. Uvodno predavanje dr. Mateja Huša s Kemijskega inštituta me je navdušilo. Z znanstveno korektnostjo in profesionalnostjo pa me je presenetil tudi dr. Peter Gajšek z Inštituta za neionizirana sevanja. Nekatera druga predavanja — recimo Gregorja Kosa in Igorja Šajna – so bila (po mojem) bolj navidezno znanstvena, torej psevdoznanstvena.
Nekulturni ekscesi levega anarhista Domna Saviča so bili pričakovani, če vemo, kakšne ekscese »Državljan D« na takšnih dogodkih ponavadi zganja. Pizdarij, ki jih je meni počel novembra na Knjižnem sejmu, se pač ne da pozabiti. Tudi minister Medved ga ni mogel krotiti, čeprav so bile Savičeve replike tokrat zelo na mestu.
Z nekonstruktivnim oglašanjem ter vsiljivim in spodletelim repliciranjem je bil moteč tudi patološki zarotnik in aktivistični nergač Gregor Škerl, znan po nebulozah, ki jih napleta o chemtrailsih, gensko spremenjeni hrani, pesticidih, HAARP »orožju«, cepljenju, G5 itd.
Od dežurnih nergačev sta manjkala samo Vili Kovačič in Gašper Ferjan — niso pa manjkali vsevedni in utrujajoči šiškovec Vladislav Stres, pa Blaž Babič, pa razštelani Stojan Svet …

Razsvetljevanje ali skrivalnice?

Ko so zarotniki z Gregorjem Škerlom na čelu pred leti navalili na ARSO — Tanjo Cegnar so skoraj linčali —, sem se aktiviral tako, da sem odgovornim v ARSO psihoanalitično razložil etiologijo teorije zarote. Tako moram razložiti tudi zagovornikom tehnologije G5 par stvari — sicer se bodo izgubili v polemiki s popolnoma zaštrikanimi in zaplezanimi, ob svojo infantilno psihopatijo spotaknjenimi zarotniki.
Freud je zastavil interpretacijo teorije zarote leta 1907 v spisu O seksualnem razsvetljevanju otrok. Te teme ni na žalost nikoli osvetlil do konca, niti v nadaljevalnem spisu O infantilnih seksualnih teorijah iz leta 1908. Namig v tem prvem spisu — v resnici je šlo za znamenito Odprto pismo dr. Fürstu, uredniku neke revije s področja socialne medicine in higiene — pa ima močne nastavke, ki sem izpeljal do konca prav jaz pred nekaj leti.
V tem tekstu je Freud želel strokovno in laično javnost opozoriti na pomembno vzgojno temo »seksualnega razsvetljevanja otrok«. Odgovoriti je želel na vprašanje, ali smemo otrokom pojasniti dejstva o spolnosti — in če smemo, v kateri starosti in na kakšen način. V polemiki Freud opisuje »skrivalnice« odraslih, ki otrokom skrivajo ali pačijo resnico o odrasli seksualnosti v zvezi s klasičim otroškim vprašanjem: »Odkod prihajajo otroci?« Takih vprašanj, ki (si) jih zastavljajo otroci že pri treh letih, je še kar nekaj, recimo: »Mama, imaš tudi ti lulčka?«
Freud omenja tudi »štorkljo« in navaja pismo enajst let in pol stare deklice — bila je brez mamice —, ki je svojo teto spraševala, odkod prihajajo otroci. Deklica je pozneje zbolela za tisto »nevrozo, ki izvira iz nezavednih vprašanj, ki niso nikoli dobila odgovora — za prisilnim premišljevanjem.« Freud v tem kontekstu namiguje na obsesivno kompulzivne motnje, dementio praecox in seveda na nanašalne blodnje — te zadnje pa so jedro teorij zarot.

Prirojena potreba po odkrivanju vzrokov

Freud opozarja na otrokovo vedoželjnost — ki je posledica »prirojene potrebe po odkrivanju vzrokov« — in zato odsvetuje »odrekanje seksualnega razsvetljevanja« ali kakršnokoli zavajanje in zastraševanje, kar lahko vse povzroči negativne posledice. Med temi je po Freudovem mnenju tudi ta, da mnogi zavedeni in zastraševani otroci (predvsem dečki) globoko v sebi to čutijo in zato »postanejo uporniški proti starševski in pozneje proti vsaki drugi avtoriteti«.
Osebno menim, da sicer ni tako hudo, kot je to razložil Freud. Opozarjam pa na te njegove besede:

»Pomembno je, da otroci ne dobijo vtisa, da jim hočejo dejstva o spolnem življenju bolj odeti v skrivnost kot karkoli drugo, česar njihov razum še ne more dojeti.«

Če se to zgodi, starši otroka napeljejo ali pravzaprav prisilijo, da hiperintenzivno razmišlja o seksualnosti in prihajanju (otrok) na svet. Tak otrok posledično postane nadpovprečno radoveden. In pri tem (lahko) nastane problem, ki se pokaže v puberteti, ko otrok začne razvijati pravcate teorije zarote. V smislu hiperrazmišljanja so za Freuda lahko zlasti problematični otroci, ki dobajo (libidinalnega) konkurenta, torej bratca ali sestrico, in ki so za nameček še naravno inteligentni.

»Če otrokom ne pojasnimo problema, zaradi katerega so se obrnili na starejše, potem o njem premišljujejo sami in se dokopljejo do takšnih poskusov razlage, v katerih se pravilna ugibanja na najbolj čudne načine prepletajo z groteskno zmotnim.«

Kastracijski kompleks

In na podlagi takšnih zmot in samoprevar lahko potem v odraslosti nastajajo groteskne teorije zarote, kakršno so tako pri nas kot po svetu zdaj recimo zagalamili v zvezi s tehnologijo 5G. Odrasel človek tako vneto in trdno verjame v določene razlage (določenih fenomenov, dogodkov), da postane domala nor – in »norcev« na posvetu ministrstva o G5 ni manjkalo.
Napletanja in nanašalne blodnje vedno vzklijejo na infantilnih miselnih jedrih, tudi na kulturno vsiljenem, vendar družbeno sprejetem zavajanju, kakršna je recimo hiperinvestirana vera v Dedka Mraza, Božička, Miklavža, Špicparkeljca … Infantilna miselna jedra, na katerih nastajajo teorije zarote, pa so najpogosteje povezana z neodgovorjenimi seksualnimi vprašanji kot »odkod prihajajo otroci« in v zvezi z biološkimi razlikami med spoloma. (Gre seveda za fenomen kastracijskega kompleksa.)
K teorijam zarote so nagnjeni ljudje, ki so kot otroci premlevali določene teme, med katerimi je bila najbolj zagatna in kronično nerazumljena, neodgovorjena tema seksualnosti. Ali računalniško rečeno: otrok, ki pokuri za cele terabajte psihe, se v svojih premišljevanjih pošteno zakalkulira in zavozla v jaro kačo neskončnih teorij in interpretacij, bo v odrasli dobi kronično nagnjen k napletanju teorij zarot. To so tisti, ki »vedo«, da so Američani sami zrušili WTC in se zaleteli v Pentagon ali da je bila princesa Diana načrtno umorjena. To so tisti, ki »vedo«, da so chemtrailsi namenjeni načrtnemu zastrupljanju ljudi, kot tudi gensko spremenjena hrana, ali da je cepljenje nevarno za otroke itd. — vse do smrtonosne škodljivosti G5.