Kulumne
#mediji #kolumne #Tomaž Mastnak
Tomaž Mastnak, hvala za sodelovanje
Logo 12.10.2022 / 06.10

V Sloveniji nimamo res levega časopisa. Kaj šele levega medija. Čeprav nekateri trdijo, da so vsi mediji in vsi časopisi levi.

"Mastnak je kršil meje dovoljenega. Tisti, ki so nas v različnih časopisih že ukinjali, to dobro poznamo: uredništva se nam prijazno zahvalijo za sodelovanje, ker želijo k sodelovanju povabiti nove avtorje." — [
'Alternativni viri energije' kot propaganda?

"S pričujočo kolumno zaključujemo sodelovanje s Tomažem Mastnakom, saj želimo k sodelovanju pritegniti nove avtorje. Tomažu Mastnaku se iskreno zahvaljujemo za vseh 523 doslej objavljenih kolumen, kar je eden najdaljših tovrstnih stažev v slovenskem žurnalizmu."

Ali drugače povedano: Mastnakove kolumne so ukinjene.

In seveda je jasno, zakaj. Vzrok je ideološki. Mastnak je kršil meje dovoljenega. Tisti, ki so nas v različnih časopisih že ukinjali, to dobro poznamo: uredništva se nam prijazno zahvalijo za sodelovanje, ker želijo k sodelovanju povabiti nove avtorje.

Ideološki razlogi

V ozadju so vedno ideološki razlogi. To, da oseba preveč jasno in vztrajno kritizira določeno ideološko polje, polno floskul in shem, ki jih ni dovoljeno postavljati pod vprašaj, niti kritizirati. Potreba ali želja, da bi k sodelovanju povabili nove avtorje, je vljudnostno nakladanje.

Kajti: kateri časopis pa bi zaradi branosti želel ukiniti tako branega avtorja, kot je (bil) Mastnak, in namesto njega povabiti nekoga, ki mu po branosti ne seže niti do gležnjev?

Odgovor je: noben medij. To je jasno vsakomur, ki zna vsaj malo razmišljati s svojo glavo.

Pravo vprašanje zato ni, kdo bo zdaj nadomestil Mastnaka — in dosegal vsaj takšno ali celo višjo branost kot on s svojimi kolumnami. Pravo vprašanje je, v katero ideološko polje je Mastnak tako zelo drezal, da je moral biti ukinjen? Katere ideološke meje je tako zelo prestopal, da tega ni bilo mogoče več dopuščati?

Dosledno in kritično

Odgovor na obe vprašanji je jasen, če ste vsaj približno redno brali Mastnakove kolumne. Mastnak je dosledno in kritično razgaljal politiko Zahoda in še posebej ZDA. To je počel tako, da je bilo popolnoma jasno, da Zahod in ZDA v svoji nekritično slavljeni in olepševani politiki nikakor ne počnejo tega, kar ljudje mislijo, da počnejo. Da namreč širijo in branijo demokracijo in svobodo. Ampak da govorijo o širjenju demokracije in svobode samo zato, da ustvarjajo slikovito, všečno, kičasto fasado. In da Zahod in ZDA za to fasado opravljajo svoje umazane posle, povezane s širjenjem imperializma in vladavino kapitala. Kamor sodi tudi odstranjevanje vseh dejanskih ali potencialnih centrov moči, ki bi lahko kakorkoli konkurirali njihovi moči. Kot tudi odstranjevanje vsega, kar bi lahko pripomoglo k organiziranju ljudi, da bi se uprli vladavini kapitala.

"Posekani pri korenini"

Mastnak pač ni nasedal ideologiji o razsvetljensko progresivistični vlogi zahodnega kapitalizma, kot tudi ne ideji o levo- in desnosredinski politiki kot garantu demokracije in svobode. Če navedem del omenjene kolumne:

"Toda govorjenje, da napad na plinovod ni v nikogaršnjem interesu, nas še vedno zapira v svet neracionalnosti. Izključuje tisto osnovno vprašanje: komu je to v korist? […] Morda je to vprašanje zastarelo. Zahodnjaki že dolgo vodijo politiko, ki očitno ni v njihovem — našem — interesu. Zagotovo ne v interesu podrejenega prebivalstva, na daljši rok pa niti ne v interesu vladajočih elit […]."

"Če nas vprašanje, ki se opira na predstavo o racionalnih akterjih, morda res ne pripelje prav daleč, se vprašajmo drugače: kaj ta napad prinaša, kakšne so in bodo njegove posledice? Omenil bom dva vidika. Prvi je rušenje evropskega gospodarstva, v središču katerega je Nemčija. […] Evrokrati, ki so s svojimi transatlantskimi dirigenti zakuhali to krizo, nimajo nobene rešitve."

"Medtem ko ZDA s svojim utekočinjenim plinom vzpostavljajo monopol nad evropskim trgom (same pa uvažajo cenejšo rusko nafto in plin), se vitalna evropska podjetja že selijo v Ameriko. […] Drugi vidik je ljudsko nezadovoljstvo. Pred napadom na plinovod so se v Nemčiji širili protesti, o katerih mediji seveda ne poročajo, ki so zahtevali odprtje Severnega toka. Ti protesti so zdaj posekani v korenini."

Če želiš preživeti

Iz citiranega je jasna logika Mastnakovega razmišljanja. Z njim se lahko strinjamo. Ali ne. A pri umiku njegovih kolumen ne gre za to. Gre za jasno sporočilo, da če želiš preživeti v slovenskih medijih — tudi tistih, ki veljajo za (bolj) leve —, nikakor ne smeš razkrivati dejanskega ustroja današnjega kapitalizma. Niti logike delovanja evropskih in ameriških političnih in ekonomskih elit.

Zato je to, da takšne pisce uredništva umikajo, slabo. Slabo za demokracijo. Slabo za družbo. In slabo za časopise. In to zato, ker uredništva, ki tovrstno pisanje cenzurirajo in umikajo, dajo jasno vedeti, da je njihova leva politična umestitev samo navidezna. Ker ko se pojavijo razmišljanja, ki pod vprašaj postavljajo politiko kapitalskih in evrokratskih elit, ti cenzorji stopijo takoj na stran le-teh. In to seveda niso leva stališča.

Kar potrjuje moje že zapisano stališče, da v Sloveniji nimamo res levega časopisa. Kaj šele res levega medija. Toliko za tiste, ki trdijo, da so v Sloveniji vsi mediji in vsi časopisi levi.

NAROČI SE
#mediji #kolumne #Tomaž Mastnak
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke