
Slovensko javnost je zelo obrobno oplazila novica, da bodo v Sloveniji že decembra leta 2021 uvedli tako imenovano elektronsko avtocestno vinjeto.
Ob prehodu z odprto-zaprtega sistema cestninjenja na cestninskih postajah k cestninjenju s pavšalnim vinjetnim sistemom pred dobrim desetletjem — mimogrede, tudi takrat je bil predsednik vlade Janez Janša — se je vnela ostra politična in javna razprava. Strasti so se razvnele, mediji so bili polni oddaj in člankov na to temo, politične stranke so bile na okopih. Danes popolnoma samoumevne vinjete so imele takrat ogromno nasprotnikov.
Sodeloval sem v teh razpravah in izčrpno poročal o izkušnjah z vinjetami v državi, kjer so si jih izmislili — torej v Švici.
1985–2022?
Avtocestne vinjete so Švicarji uvedli leta 1985 kot prvi na svetu. Skoraj 35 let kasneje je prišel čas, ko tudi v Švici razmišljajo o elektronski vinjeti. Če bodo ljudje na verjetnem referendumu idejo podprli, jo bodo uvedli leta 2022.
Pri tem so bolj previdni od Slovencev. Uporabnikom puščajo možnost izbire in izključujejo možnost stalnega nadzora vozil na cestah. V Sloveniji se novotarije očitno lotevajo spet na horuk oziroma z drugačnimi cilji. Bolj kot za dobro uporabniško izkušnjo gre pri vsem skupaj za željo po večjem nadzoru ljudi.
Argument, da bo nov sistem odpravil mučno in odvečno strganje starih vinjet z vetrobranskega stekla, je seveda preveč prozoren in na trhlih temeljih, da bi lahko zdržal resno in argumentirano presojo.
Sliši se preprosto
Elektronska vinjeta bi zamenjala papirnato vinjeto, ki jo nalepite na vetrobransko steklo. Sliši se preprosto. Seveda pa se ob tej ideji takoj pojavi vprašanje namena menjave uveljavljenega sistema, o katerem pravzaprav nihče več ne razmišlja. Argument, da bo nov sistem odpravil mučno in odvečno strganje starih vinjet z vetrobranskega stekla, je seveda preveč prozoren in na trhlih temeljih, da bi lahko zdržal resno in argumentirano presojo. Avstrijci že ponujajo elektronsko vinjeto svojim uporabnikom avtocest, vendar pri njih ostajajo tudi klasične, papirnate nalepke.
Pojdimo po vrsti. Potrebo po uvedbi elektronske vinjete je švicarska vlada utemeljevala s podobnimi argumenti kot zdaj slovenska. Sprva so želeli papirnato vinjeto preprosto zamenjati z elektronsko. V Švici jo bodo prodajali s pomočjo aplikacije Via, še vedno bo samo enoletna in omejena na koledarsko leto, še vedno bo stala 40 frankov (37€).
Argument praskanja
Ideja o tem, da bi ob uvedbi elektronske vinjete ukinili klasično papirnato nalepko, je v parlamentu neslavno propadla. Snovalciso se potem oprijeli kompromisnega predloga poslanca Martina Candinasa iz stranke CVP (Krščanske ljudske stranke) o paralelni uvedbi elektronske vinjete ob ohranitvi klasične.
Med poslanci se je namreč pojavila resna bojazen, da je uvedba elektronske vinjete samo prvi korak od pavšalnega nadomestila do plačevanja za dejansko mobilnost Mobility Pricing — kar je vlada ostro zanikala. Ob tem so se predvsem v SVP (Švicarski ljudski stranki) jezili nad uvedbo elektronske vinjete z argumentacijo, da s tem vsako vozilo za seboj pušča obsežno podatkovno sled svojega gibanja.
Ob tem so poslanci opozorili, da bo ukinitev papirnate vinjete upravičena šele takrat, ko se bo zanjo odločilo manj kot 10% uporabnikov. Dvomijo namreč v argument težavnosti odstranjevanja nalepke z vetrobranskega stekla vsako leto in poudarjajo, da so se Švicarji v 35 letih na ta modni dodatek na vetrobranskem steklu navadili, ga vzljubili — tipično švicarska pa je tudi preprosta grafična rešitev in brezčasnost njenega dizajna.
Stroški
Še bolj pomembna je v parlamentu zavrnjena možnost sistematičnega nadzora elektronske vinjete s pomočjo stacionarnih kamer. V švicarskem parlamentu so že v Ständeratu — po slovensko v Državnemu svetu — preprečili uvedbo stalnega elektronskega nadzora nad e-vinjetami. Dovoljen bo samo občasnen akcijski nadzor s premičnimi ročnimi kontrolnimi napravami.
V Sloveniji se novotarije očitno lotevajo spet na horuk oziroma z drugačnimi cilji. Bolj kot za dobro uporabniško izkušnjo gre pri vsem skupaj za željo po večjem nadzoru ljudi.
Uporabnikova izbira
In še nazaj v Slovenijo. Upam, da se bo v naslednjih mesecih začela resna in argumentirana javna debata o predlaganih spremembah vinjetnega sistema, ki je načeloma sicer dobrodošel. Debata o uvedbi elektronske vinjete pa ne bi smela dovoliti avtoritarnega in arbitrarnega poskusa vlade in ministra Vrtovca, da skozi zadnja vrata uvajata bolj zapleten, dražji, predvsem pa sledenju in nadzoru gibanja avtomobilov preveč prijazen sistem pobiranja avtocestne pristojbine.
Avstrijci in Švicarji, oboji z veliko več izkušnjami z vinjetami in z demokracijo v družbi, so ravnali zelo preudarno. Uporabnikom bodo še naprej pustili možnost, da se odločijo, s kakšno vinjeto se bodo vozili. Z nevidno, a ves čas sledjivo e-vinjeto ali pa še naprej z dobro vidno, a v resnici zelo anonimno in uveljavljeno nalepko na vetrobranskem steklu. Upam, da bosta na koncu tudi v Sloveniji zmagali demokracija in uporabnikova izbira.
Opomba:
Tekst je bil prvotno objavljen v ponedeljek, 7. septembra 2020, na avtorjevem blogu Pisma iz Švice pod naslovom Nalepka ali e-vinjeta? Švicarji sami izbirajo. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.