V teh dneh nas na različnih platformah bombardirajo oglasi, ki so zasenčili celo valentinove ponudbe. Gre za ponudbe izobraževanj, izbiro šol in ponudbo poklicev, ki jih lahko mladi pridobijo. Promocije in oglaševanja šol in študijskih programov so se v zadnjih letih razmahnile v izjemne razsežnosti.
Iskreno mislim, da je izbira šole — še tem bolj pa poklica — za mlade ljudi res zahtevna naloga. Pritiski, ki prihajajo iz družbenega okolja, družine in materialnih možnosti so težko obvladljivi.
Zato je precej težko prisluhniti notranjim vzgibom, ki jih mladi nosijo v sebi. A nekako se mi zdi, da te intenzivne, pisane, obsežne in glasne oglaševalske kampanje študijskih programov ne prispevajo k iskanju notranjih glasov in talentov. Jasno je, da šole želijo prepričati predvsem starše, šele potem osnovnošolce ali dijake, ki se odločajo, kako naprej. A v tej poplavi zabavnih promocijskih sporočil je težko najti bistvo.
Notranji klic
Mladi se odločajo za poklic na različne načine. Najbolj zaželeno je, da to storijo v skladu s tem, kar slišijo kot poklicanost. Domnevam pa, da se mnogi ne morejo ravnati po notranjem glasu.
Ob ponudbi izobraževalnih programov in privabljanju mladih smo zašli v ekstreme. Množica srednješolskih in študijskih programov omogoča zdravo tekmovalnost. Mladi morajo vedeti, da obstajajo različni izobraževalni programi. Toda v poplavi sporočil jih bodo težko prepoznali.
Naslednji vidik je zaposljivost. Vprašati devetošolca, kateri poklic bo na trgu iskan čez deset let, je vprašanje za milijon dolarjev.
V zadnjih letih radi govorimo o novih poklicih, ki jih še ne poznamo. Vemo samo, da bodo mnogi res potrebni. Zasledila sem poklice, ki bi naj bili zelo iskani, obenem pa sem se nad temi službami zgrozila: svetovalec za smrt, agent za človeške organe, odvetnik za virtualno lastnino, zbiratelj in organizator spominov, specialist za kolonizacijo vesolja …
Zdrava tekmovalnost
Dopuščam možnost, da si generacije devetošolcev ali dijakov te poklice lažje predstavljajo. Prepričana pa sem, da bomo nove poklice — katerekoli že — v družbi generirali sami. Pojavlja se potreba po storitvah, ki jih človeštvo rabi. A želje bomo spodbudili v gospodarstvu ali javnem sektorju. Začarani krog spodbujanja želja in zadovoljevanja potreb je stalnica in gonilo vseh družb. Vsaka družba generira nove poklice.
Intenzivne, pisane, obsežne, glasne oglaševalske kampanje študijskih programov ne prispevajo k iskanju notranjih glasov in talentov. Jasno je, da šole želijo prepričati predvsem starše, šele potem osnovnošolce ali dijake, ko se odločajo, kako naprej.
Ob ponudbi mnogih izobraževalnih programov in privabljanju mladih smo zašli v zanimive ekstreme. Množica srednješolskih in študijskih programov omogoča zdravo tekmovalnost. Mladi morajo vedeti, da obstajajo mnogi izobraževalni programi. Toda v poplavi promocijskih sporočil jih bodo težko prepoznali.
Vseživljenjski poklic
Hitro pa bodo ugotovili, da se šole ne hvalijo z zahtevo po trdem delu in samoiniciativnosti, niti s ponudbo teoretskih znanj in z učenjem. Bodočim dijakom ali študentom nihče ne pove, da so za prihodnost mladega človeka pomembna trdna bazična znanja, širina in prilagodljivost. Da se znajde pri delu v skupini, da upošteva etična načela v stroki in da je pripravljen trdo delati in vlagati v življenje.
Težko je sporočiti mladim, da mu bo šola ponudila samo del kompetenc, večji del tega pa bo odvisen od njih samih. Še več! Z vstopom v delovno okolje bodo samo pridobili priložnost za nova, praktična učna leta za njihov vseživljenjski poklic.