»Povej mi, kakšno glasbo poslušaš, pa ti povem, kdo si,« je psihoanalitično načelo, ki tudi meni občasno pomaga pri profiliranju tega ali onega »patrona«, pa tudi kakšnega svetovanca oz. analiziranca, ki se zateče k meni po pomoč ali nasvet.
Če bi mene kdo rad psihoanaliziral — po mojem takšnih kar mrgoli —, mu dam namig: dandanes poslušam bolj virtuozne instrumentaliste in ženske vokalistke, pa tudi še neprepoznane talente in ulične izvajalce.
Slovenske muzike nikoli nisem poslušal, razen od mojih prijateljev: ansambla Hiša. Dva moja najboljša prijatelja iz otroštva oz. mladosti — pesnik, Prešernov nagrajenec Uroš Zupan in kitarist, frontman Hiše Andrej Guček sta ustvarila izjemen komad Trbovlje. Jugomuzika mi nikoli ni bila prav blizu. V JLA sem sicer poslušal Ribljo čorbo.
Da bi v teh časih poslušal kakšnega Thompsona, mi ne pride na misel. Bližje mi je kak sinov »tragikomični« rap. Kakšni komadi »na moj račun« mi ne gredo več v ušesa. Sem pa svoj čas toliko bolj prisegal na west coast rock — Crosby, Stills, Nash & Young, Eagles, Birds, Buffalo Springfield ... Izvajalci à la ABBA, Boney M, Smokie in podobni so mi šli malce na živce.
Mi je bila pa všeč parodija na Living Next Door to Alice Who the Fuck is Alice.
Skratka: Who the Fuck is Thompson?!

Nič neprimernega

To sem se spraševal že maja 2017, ko je prvič izbruhnila afera s prepovedanim koncertom. Le kaj je z nekim glasbenikom narobe, da odpovejo oz. prepovejo koncert?

»Trbovlje, ponovno rojstvo avantgarde/Laibach dela denar iz cementnega dreka/Laibach vleče za jajca vesoljno občestvo/Laibach diktira modo praznoglavim nekrofilom …«

Hrvaški pevec Marko Perković se je očitno domislil nekaj podobnega. S svojo glasbo s provokativnimi domoljubnimi besedili s pridihom ustaštva je dvignil prah. Igor Pirkovič s Televizije Slovenija — ta revež je vedno za nekaj kriv — je zaradi intervjuja s Thompsonom moral odstopiti kot urednik Tednika. To se mi ni zdelo fer. Dotični prispevek sem si ogledal že takrat in zdaj spet … — pa nisem zasledil nič neobjavljivega. Niti se mi ni zdelo, da bi moral napovedani koncert v Mariboru odpasti.

Nezaslišano

Nisem poznavalec Thompsonovega latentnega ustaštva, vem pa, da so taki ljudje njegovi fani. In res je, da so mu po Evropi odpovedali že kar nekaj koncertov zaradi proustaštva, sovraštva do Srbov in hrvaškega nacionalizma.
Glede na to, da sem bil v času spornega intervjuja s Thompsonom kandidat za varuha pravic gledalcev in poslušalcev — kar je potem postala Ilinka Todorovski —, moram reči, da se mi prispevek, če bi bil na tej funkciji, ne bi zdel problematičen. Sem pač toleranten in (do neke mere) liberalen. Po moji oceni Pirkovič ni kršil načel nepristranskosti, odgovornosti, pravičnosti in verodostojnosti. Kakega posebnega ustaštva v prispevku nisem zasledil.
Se mi je pa zdelo problematično, da so desnega Pirkoviča takrat zamenjali z levo Jeleno Aščić. Politično dirigirane menjave mi niso všeč. Tudi zato, ker sem bil nekoč tudi sam politično preganjan in naposled tudi zamenjan. Lokalni SNS-ovci — župan Bogdan Barovič in kompanija — so me kot LDS-ovca zamenjali z mesta direktorja trboveljskega Javnega zavoda za šport. 
Na RTV Slovenija so mi tudi cenzurirali nek antifeministični blog, zaradi česar sem nehal blogati za MMC. To se mi zdi dandanes nezaslišano.

Mešanje dreka

Čeprav Thompsonove glasbe sploh nisem poznal, mi ni bila všeč Pirkovičeva odstavitev zaradi po mojem povsem sprejemljivega prispevka. Toda ravno tako mi zdaj ni všeč, da se desnica revanšistično izživlja z opravo prepovedi koncerta tega nepomembnega Thompsona. In to samo zato, ker so na isti liniji — torej nacionalistično desni strani političnega spektra.
Moram pa reči, da če bi bil jaz na Thompsonovem mestu, se ne bi silil z gostovanjem v sosednji državo, če bi s tem (spet) dvigal prah in vnašal v državo politični nemir. Nenazadnje je Piranski zaliv za obe državi še vedno nerešena, nevralgična točka. Thompsonova provokacija — ali bolje rečeno: provokacija organizatorjev — je v teh časih resnično neprimerna.
V hrvaškem vojnem veteranu je vendarle precej nacionalizma in nestrpnosti in latentnega sovraštva — četudi do Srbov, ne do Slovencev. Tudi prejšnji jugosistem Thompsonu ni ravno blizu. Transparentnega ustaštva jaz v njegovem opusu ne vidim oz. ne opažam v taki meri in na tak način, kot mu očitajo.
Se mi pa le zdi, da meša drek v Sloveniji. Aktualna vlada bi se lahko distancirala od Thompsonovega koncertiranja v Mariboru. Lahko bi jim bilo jasno, da Počivalšek in Pivčeva ne bosta navdušena nad Hojsovo intervencijo. A desni revanšizem je nadležen in ima sadistično obeležje …
Dober kompromis za Thompsonov koncert v Mariboru bi bil naslednji: koncert naj napovejo in s pomočjo epidemiologov fiksirajo datum za takrat, ko pričakujejo drugi val korona virusa — ko bi ga seveda morali odpovedati. Tako bo volk sit in koza cela. Nekaj ljudi naj le osivi, mi drugi pa se bomo sadistično režali. Da bi se Thompsonu ali organizatorjem izplačali odškodnino za takrat odpovedan koncert — omenjajo 150.000€ —, pa res ne bi bilo na mestu.