Časi so res turbulentni. Medtem ko se po eni strani vsi preveč ukvarjamo s Trumpovo inavguracijo — in s čudovitim klobukom naše Melanije —, pa se po drugi soočamo s premiki in odločitvami, ki so že drastično zaznamovali naša življenja in jih bodo še bolj.
Izvršni ukazi, ki jih je novi ameriški predsednik podpisal takoj inavguraciji, bodo spremenili tok dogajanja tudi na naši strani luže. Še posebej tiste, ki se dotikajo družbenih medijev, podnebja, energije in okolja.
Toda čeprav so vse oči uprte v Belo hišo, se tudi drugod po svetu dogajajo pomembni premiki, ki bi lahko spremenili svet. Za marsikoga nepomembna informacija iz Velike Britanije je lahko prelomna. Namreč, princ Harry je sklenil sodno poravnavo s podjetjem News Group Newspapers (NGN) Ruperta Murdocha, enega od največjih medijskih mogotcev.
Še več! Podjetje, ki izdaja The Sun, enega od najbolj razvpitih tabloidov na svetu, se je princu moralo opravičiti, ker je na nezakonit način poseglo v njegovo zasebno življenje. Ob vrtoglavi odškodnini v višini čez deset milijonov funtov so se morali opravičiti tudi pokojni princesi Diani.
Odgovornost in posledice
Morda se komu to ne zdi pomembna informacija za naš prostor, vendar sama menim, da je to velik korak. NGN je ne samo nezakonito zbiral informacije ter resno in škodljivo zaznamoval prinčevo zasebno življenje, temveč je to tudi priznal. Dejstvo je, da je bil eden od največjih medijskih konglomeratov na svetu prisiljen prevzeti odgovornost za svoja sporna dejanja.
Zgodba pa tudi kaže, da se morajo tudi najbolj znane in izpostavljene osebe boriti za svoje pravice. Četudi se je proces vlekel desetletja in četudi žrtev ni več med živimi.
Na drugi strani pa se soočamo s težnjo po neomejeni svobodi na Zuckerbergovih omrežjih, kar bi pomenilo, da je nad svobodo izražanja samo še modro nebo. Ideja dobiva vse več podpornikov. Ta odločitev je bila deležna podpore tudi v Davosu, kjer je Metino ukinitev preverjanja objav na Facebooku in Instagramu glasno zagovarjal Nick Clegg, v preteklosti sicer podpredsednik britanske vlade pod Davidom Cameronom.
Meje in zidovi
Po več kot letu dni pa se končuje tudi preiskava Evropske komisije zoper omrežje X. Skratka, v Evropi se resno ukvarjajo s tem, da bi v spletnem okolju postavili meje in zidove. Od X-a je Komisija zahtevala podrobne informacije o delovanju algoritmov in podatke, ki bi omogočili vpogled v Muskovo politiko moderiranja. Kaj bo s temi podatki? Kdo in kako bo presojal, ali so škodljivi?
Svet je že zdaj kaotičen, toda morda je pred nami še večji kaos. Dogajanje v medijskem in še posebej v digitalnem okolju je nepredvidljivo. Po eni strani bi radi postavili meje, ker se zavedamo, da je regulacija neizbežna. Čeprav strastno zagovarjamo svobodo govora, pa se tudi zavedamo potencialne škode.
Kako si Evropska komisija to predstavlja?
Princu Harryju in njegovi družini je bilo storjene veliko škode, čeprav družabnih omrežih medijev takrat še ni bilo. Desetletja je trajalo, da je dokazal ali vsaj prepričal sodišče oz. storilce o škodljivosti spornih informacij na njegov račun. Škoda, ki jo je utrpel že od rane mladosti, je nepopisna.
Toda ko tradicionalni mediji morajo prevzeti odgovornost, se še tem bolj odpira vprašanje odgovornosti na družbenih omrežjih. Kdo bo pa tam odgovarjal? Kako prepoznati škodljivost vsebin? Kako kaznovati nezakonito zbiranje vsebin? Kako prepoznati laži? Kdo bo za njih odgovarjal? In nenazadnje, kaj bo človeku po smrti pomagala morebitna odločitev sodišča, da so mu vsebine na družbenih omrežjih uničile življenje? Kako si Evropska komisija to predstavlja?