S tem v zvezi je mogoče razmišljati v več smeri. Recimo o tem, ali gre za manipulacijo. Za strah. Za nerazumevanje. Za obrambni mehanizem. Ali še za kaj drugega. A vsa ta razpredanja nam prav nič ne pomagajo. Še posebej, ko gre za posledice dezorientacije. Kar se pogosto dogaja. In še posebej, ko gre za posledice takšnih razsežnosti kot v primeru carinskega sporazuma med EU in ZDA. Posledice bodo dolgoročne. In zelo resne. Toda politika se s tem ne ukvarja. Niti ne omenja. Politiki se delajo, kot da se nič ne dogaja.

Razlagajo nam, skratka — predvsem tisti z desne —, da nas ogrožajo Romi. V njihovem političnem diskurzu so Romi zamenjali begunce. Ki so nas ogrožali kar nekaj zadnjih let. Begunci so bili tisti, ki so dobrim in pridnim Slovencem kradli službe. Jim jemali tisto, kar jim pripada v okviru socialne države. Izvajali nasilna dejanja. Posiljevali Slovenke.

Večkrat sem že poročala, da v moji hiši živi šestčlanska begunska družina iz Sirije. Že sedem let. Pa še nisem opazila, da bi se v praksi kaj takega dogajalo. Ker se ne.

Veljajo samo strahovi

Pri zastraševanju Slovencev se naši vrli desni politiki ne zmenijo za dejstva. Veljajo samo strahovi. Strahovi, ki so jih zmožni aktivirati. In ta možnost vedno obstaja. Odsotnost varnosti je namreč ena temeljnih človeških travm. Tako bazična, da poganja tudi slavni Freudov Eros.

Toda vrnimo se k praksi. Trenutna praksa zastraševanja je usmerjena proti Romom. Ki da Slovence ogrožajo na isti način, kot so jih prej begunci. Ogrožajo njihovo varnost. Odžirajo dobrine socialne države. Izvajajo nasilna dejanja. In posiljujejo Slovenke. Edina razlika je po mnenju desnih politikov to, da Romi Slovencem ne kradejo služb. Ker pač nič ne delajo. Ker samo kradejo kaj drugega. Zato se nam vsaj za službe ni treba bati.

integracija ≠ asimilacija

Tu je na delu manjša nekonsistentnost. Tako kot desni politiki si tudi Slovenci nasplošno predstavljajo integracijo Romov kot asimilacijo. Integracijo si predstavljajo tako, da bodo Romi začeli živeti kot Slovenci. Da bodo opustili svoj način življenja. To pa ni integracija, ampak asimilacija.

Ta dva procesa nista ista. Integracija namreč pomeni, da skupina, ki se integrira v družbo, ohrani svojo lastno kulturo, svoj način življenja. Kar pomeni, da država od Romov ne bi smela zahtevati, da spremenijo svoj način življenja. Ker to ne bi bila več integracija, ampak asimilacija. Ta pa je zelo sporna. Tudi zakonsko.

Seveda pa ne moremo pričakovati, da bi se kdo — še posebej ne desni politiki — spuščal v protislovja, ki jih njihovo govoričenje sprožajo v praksi. Če tega niso zmožni niti pri zelo resnih zadevah, so še tem manj zmožni glede Romov. Ki so za njih minorni problem. Na katerega se spomnijo samo, ko jim koristi pri nabiranju političnih točk.

Popolna podreditev

Kar nas spet pripelje na začetek. K temu, kako slovenski politiki dejansko odrivajo ključne probleme, s katerimi bi se morali ukvarjati po službeni dolžnosti.

Eden od teh problemov je že nekaj časa Evropska unija z Ursulo von der Leyen na čelu. Taista Ursula in taista EU sta zdaj kronali že prej zagrešene neumnosti še s kapitulacijo pred Trumpom. S sporazumom o carinah. Poskus, da bi si evropska stran izpogajala vsaj nekaj, se je končal z Ursulino popolno podreditvijo Trumpu. Trajalo je samo dobro uro, da je Ursula potrdila svojo popolno nesposobnost. Na katero nekateri opozarjamo že dolgo. Od najav in groženj, da bo EU na ameriške carine odreagirala z odločnimi protiukrepi, ni bilo nič.

Svojo kapitulacijo je Ursula nadgradila še s komplimenti, kako trd in odločen pogajalec je Trump. Ki je kot narcis v pohvali vidno užival. Ursula je še enkrat dokazala, da je samo nesposoben podaljšek interesov kapitala. Še posebej orožarske industrije.

Problem, ki bi nas moral skrbeti

In to je problem, ki bi nas moral skrbeti. To je tisto, česar nas bi moralo biti strah. Ursulina kapitulacija bo imela resne posledice. Za EU. Za Evropo. Tudi za Slovenijo. Pravzaprav že ima posledice. Ekonomske, politične in vojaške. In simbolne.

O tem pa nihče ne govori. Noben politik ne govori o tem, kako nas te posledice ogrožajo. Noben. Niti desni. Oni govorijo o Romih.

Da ne bo pomote: nimam nič proti pogovarjanju o romski problematiki. Resno. Strokovno. Argumentirano. Sem pa stoprocentno proti, da o Romih govorimo kot o tistih, ki nas ogrožajo. Ker ogroža nas v resnici EU. Ursula von der Leyen. Kdaj se bomo začeli pogovarjati o tem?