STA je včeraj iz revije Nature Communications po AFP povzela še zdaleč ne nepričakovane ugotovitve, ki bi morale spodbuditi razmislek širše javnosti. Predvsem pa tistih, ki poklicno delujejo v medijih.
Poanta je preprosta: zanikovalci podnebnih sprememb so v medijih bolj prisotni kot znanstveniki. To je pokazala študija na podlagi statistik med letoma 2000 in 2016.
Raziskovalci so prišli do ugotovitve, da je bilo mnenj skeptikov (akademikov, politikov, poslovnežev), ki dvomijo v dejansko zviševanje temperatur in podnebnih sprememb, gledano v celoti za 50% več.
Skratka, izjave zanikovalcev so bile v seštevku vseh, ki jih prinašajo mediji, bistveno bolj navzoče in s tem najbrž tudi uspešne, prepričljivejše. Iz navedenega so izpeljali sklep, da takšno razmerje »bega javnost in upočasnjuje odgovor na izzive globalnega segrevanja«.

Medijska prevlada podnebnih skeptikov

Situacija je še hujša, ker so bili podnebni skeptiki bolj navzoči tudi v medijih, ki sicer slovijo po višjih standardih glede navajanja dokazov, obenem pa pokrivajo predvsem angleško govoreča področja: to so The New York Times, The Guardian, Wall Street Journal in Daily Telegraph.
Če smem takoj pripomniti: koliko slabša je situacija šele pri manj kvalitetnih medijih!
Ob teh spoznanjih najbrž nihče ni presenečen. Že povprečen uporabnik medijev bo v tem dešifriral še eno znamenje »usodnosti« epistemoloških medijskih konstrukcij realnosti.
No, tokrat gre za naslednjo nevarnost: kako naj se kot skupnost in civilizacija učinkovito borimo proti podnebnim spremembam, če nam množični mediji dominantno servirajo dvome v posledice rabe fosilnih goriv, resne grožnje civilizaciji in življenju na planetu pa predstavljajo kot kakšen Branko Grims, ki vidi v izumrtju črnega panterja kronski dokaz, da se ozračje zemlje ohlaja, ne pa segreva — zato da prave nevarnosti zaradi dviga temperature in ekstremnih vremenskih pojavov enostavno sploh ni?

Čemu mediji dajejo prednost

Kako intenzivna in vplivna je medijska epistemologija podnebnih sprememb? Ali ni v resnici enako nevarna kot spremembe same?
Zelo indikativno za naracijsko neutečenost vesti, ki jo prinaša STA, je že njena umestitev v rubriko Gospodarstvo. Daleč od tega, da bi podnebne spremembe imele vpliv samo na gospodarstvo. Vest bi morala biti še kako intrigantna za najširšo javnost. Ena od spletnih strani, ki je novico STA včeraj že povzela, jo je uvrstila v kategoriji Lifestyle > Zanimivosti!
Pisanje o podnebnih spremembah samo eden od simptomov oz. trendov vsesplošnega poplitvenja, tabloidizacije in komercializacije medijev. Eden od prepoznavnih znakov odpovedi vsemu, kar bi moralo biti za medije poslanstvo v krizi sodobnega sveta, ko potreba po resnem in odgovornem novinarstvu še nikoli ni bila večja.
Problem je seveda bistveno širši in zaznaven tudi v domačem prostoru. Intelektualni šarlatani in zabavljači po izbiri neresnih urednikov žanjejo neskončno prednost pred akademiki, pop kolumnisti pred tehtnimi, trapaste in čudaške izjave vseh vrst pred argumentiranimi, lažne novice pred resničnimi, zmote in čustveni apeli pred dokazljivimi in utemeljenimi spoznanji, šokantne novice pred res pomembnimi, manipulacije pred verodostojnimi informacijami, propagandizmi pred obveščanjem, senzacionalizmi pred poglobljenostjo, rumeno novinarstvo pred preiskovalnim, ksenofobni in nestrpni politiki pred dostojanstvenimi. Vse to je pričakovana in hitro zaznavna tragična podoba medijev, kot jih dnevno prebiramo.

Nesorazmernost predstavitev argumentov

Da bi sploh lahko izpeljali ukrepe in zajezili prihajajoče negativne posledice globalnega segrevanja, ki so vsak dan bolj otipljive, tako ali drugače potrebujemo spremembo v miselnosti in vedenjskih vzorcih množic. Na njih pa imajo prav mediji odločilni vpliv. V navedeni novici eden od avtorjev raziskave opozarja na zgrešeno »distribucijo strokovnih spoznanj«:

Medijska naracija in tematiziranje, torej faktorji selekcije in obravnave dogodkov, ki legitimirajo javno razpravo, so danes odvisni predvsem od ustvarjenega profita. Zato se utegne zgoditi, da bodo apokaliptične novice počasi nevtralizirale škodo, ki jo povzroča javni, medijski prostor, prednostno posvečen promociji skeptikov.