
Začelo se je pri dvanajstih, v šestem razredu osnovne šole. Prvih pet sem jih naredil z levo roko, ker sem povprečno inteligenten homo sapiens, v šestem je pa bilo že malo težje, ker se je že bilo treba včasih kdaj kaj učit. Za to sem bil pa vedno len. Začele so padat slabe ocene. Dvojke in cveki. Kadar je šla mama na govorilne, sem vedno zgledal kot Mbappé po finalu svetovnega prvenstva. Velikokrat sem se skril pod posteljo, ampak me je vedno našla in namlatila s prakerjem. In kar je bilo najbolj žalostno, prakerje smo sami izdelovali, tako da jih nikoli ni zmanjkalo.