Novo leto se začenja z običajnimi izzivi in z brezsramnostmi od lastne moči obsedenih posameznikov. Ideje o prilastitvi drugih držav in delov držav — Grenlandije in Kanade ter Panamskega prekopa — zvenijo kot pobožne želje človeka, ki igra Monopoly. Čeprav staromodna, je ta družabna igra po mojem ena zanimivejših, saj v njej priplavajo na površje lastnosti, kot so tekmovalnost, lakomnost, preračunljivost — pa tudi prijaznost in morebitna prizanesljivost.

No, Monopoly lahko včasih traja ure in ure in buri čustva — vsaj pri nas doma jih je — in deluje zabavno. Toda ko se težnje človeka, ki se igra, konkretizirajo kot strategija prvega človeka svetovne velesile, ki mu do položaja manjka samo še inavguracija, se zavemo, da mogoče vse.

Če se otrok želi polastiti prijateljeve igrače, mu pojasniš, da to pač ni mogoče. A kaj storiti, ko si predsednik ZDA zaželi drugo državo ali vsaj njen del? Mu je to sploh mogoče pojasniti?

Fantje, ki rušijo

Izjave fantov, ki se zavedajo svoje moči in rušijo, kar jim pač pride na pot, se kar vrstijo. Ko smo že mislili, da je Mark Zuckerberg prerasel svoj moto “move fast and break things”, pa je spet stopil pred množico in se odločil polomiti še več kot kadarkoli prej.

Lažne informacije, zavajajoče informacije, dezinformacije … — vse to obstaja že tako dolgo, kot obstaja komunikacija. A še nikoli se to ni širilo tako hitro in s takim dosegom.

Odgovornost do resnice in za verodostojnost informacij se z razvojem družbenih omrežij na žalost ni povečala. Povečala se je samo dostopnost dezinformacij. S platformami so prišli na svoj račun posamezniki in skupine, ki želijo zavajati in posredovati škodljive vsebine.

Povprečno razumnemu posamezniku je jasno, kaj je dejstvo in kaj je mnenje. In da je njegov pogled samo eno izmed mnenj. Jasno mu je tudi, kaj je spodobno in kaj je sovražno. Žal pa je videti, da se osnovna lekcija medijske pismenosti ni dotaknila večine in da mala šola manir, ki smo se jih učili v družini in vrtcu, ne velja več.

Neprebavljiva gmota

Platforme X, Facebook, Instagram so postale neprebavljiva gmota z nepredstavljivimi posledicami. Nedvomno so prinesle tudi marsikaj koristnega, toda škoda je na drugi strani še večja.

Zuckerberg je na Facebooku nekako poskušal zmanjševati potencialno škodo z omejevanjem oz. odstranjevanjem škodljivih zapisov in preverjanjem dejstev. Toda prihajajoča era znova izvoljenega ameriškega predsednika je očitno vplivala na ta razmislek. Zato je Zuck napovedal, da bo podjetje Meta (Facebook, Instagram, Threads, WhatsApp) prenehalo s preverjanjem dejstev s strani pooblaščencev (“third party fact-checking program”) na družbenih omrežjih — najprej v ZDA — in po X-ovem vzoru uvedlo uporabniška pojasnila (“community notes”).

Na prvi pogled se zdi ta odločitev korak k demokratizaciji in odmik od cenzure. A to bi veljalo samo v idealni družbi. To bi bil korak naprej samo v okolju, kjer bi vsi vzeli lekcijo medijske pismenosti in osnovno šolo spodobnosti in manir.

Zuckerberg priznava, da umik preprečevanja škode pomeni, da bomo “ujeli manj slabih stvari”, a da bo pri tem prihajalo do manj pomot kot doslej. S tem pa uporabnike postavlja na realna tla glede pričakovane zanesljivosti informacij. S tem daje vedeti, da so družbena omrežja orodja, ki bodo še bolj kot doslej distribuirala skrajno pristranska mnenja in stališča.

Nima smisla tekmovati

Če bomo na Metine platforme prihajali z zavestjo, da tam ne moremo pričakovati nič koristnega in verodostojnega, ampak da je to okolje, v katerem se bomo lahko samo zabavali ali vznemirjali in sproščali vsa možna čustva, bo to morda celo olajšanje. Ker navsezadnje: tudi če spremljaš bizaren resničnostni šov, ne pričakuješ verodostojnih informacij o družbi. Ali kot na bolšjem trgu ne pričakuješ vrhunskih in avtentičnih znamk, lahko pa slučajno najdeš kaj zanimivega.

Če bomo torej postavili platforme tja, kamor spadajo — in jih razumeli kot nekaj, kar nas zgolj zabava in jezi ali spravlja v bes in depresijo, potem bo marsikaj lažje. Morda pa bodo tudi mediji spoznali, da s platformami nima smisla tekmovati in bodo sprejeli to dejstvo, da je njihova vloga drugačna. Da si ne bodo več prizadevali za všečki, ampak da bodo ponujali verodostojne informacije.

V tej noriji bi skratka rada videla vsaj nekaj dobrega.