Nedavno sem v prispevku z naslovom Delova preživeta nedelja pri Štajerski vardi: med ljubitelji lepot planeta problematiziral tabloidni in nenavadno lahkotni žanr, v katerem je novinar opisal svojo izkušnjo izleta na Kozjansko, kjer je na vadbenem poligonu obiskal Andreja Šiška in njegovo paravojsko.
Pozneje je z mano polemiziral odgovorni urednik Dela Uroš Urbas in se mi med drugim zahvalil za reklamo, še pred tem pa sem prejel njegovo položnico za plačilo kazni. O tem več v tekstu Kazen iz hvaležnosti: kako me želijo na Delu utišati. Da so se problema vaških straž in paravojske pri časopisu lotevali preveč lahkotno, je kajpak zanikal.
Kontrastne primerjave
No, v omenjenem zapisu sem objavil tudi primerjavo med naslovnico hrvaškega dnevnika Jutarnji list in naslovnico Dela in se retorično vprašal, katera od obeh izkazuje višjo stopnjo skrbi do družbenega problema samoorganizacije državljanov.
Nista še minila dva tedna, ko že lahko objavim podobno kontrastno primerjavo. Tokrat gre za Slovenske novice, ki so najbolj prodajani dnevnik v državi in paradna edicija časopisne hiše Delo. Res pa je, da tej temi ni posvečena celotna naslovnica, niti njen večji del.
A kakorkoli, Novice pod naslovom Blaž s šestimi otroki brani slovensko ozemlje predstavljajo domobransko usmerjenega vaškega stražarja Blaža Zidarja iz Radovice pri Metliki. Članek Tanje Jakše Gazvoda na 5. strani z neskritimi simpatijami riše družino, ki da pogumno bdi nad našo mejo in pri tem žrtvuje celo svoje nepolnoletne otroke.
Lahko te izdajo čustva
Zgodbo poznamo: ljubitelj domobranske zastave — z dovoljenjem črnomaljskega sodišča, da jo lahko odkrito občuduje —, nekoč iskalec socialne pomoči (ki jo je v akciji Nedeljskega dnevnika tudi prejel), oblečen v vojaška oblačila pokončno brani našo mejo in javno poziva k donacijam. Portretiran je kot miroljuben človek in domoljubni junak, ki domnevno brez orožja — čeprav z napisom na hiši svari pred njegovo uporabo — in namesto nesposobne države brani rodno grudo pred ilegalnimi prebežniki. Lik, skratka, ki spominja na tiste iz pravljic, za katere so Janševi propagandni mediji razpisali natečaj.
Neprevidnega človeka lahko ob takih člankih kar dvakrat izdajo čustva. Prvič se mu orosijo oči od globoke ganjenosti nad požrtvovalnostjo nekaterih hrabrih in globoko čutečih patriotov med nami. Drugič pa od občudovanja predanosti rumenih medijev, s katero nam prijazno slikajo heroje našega časa.
Zlovenci ali branilci?
Preostane nam samo še ilustrativna primerjava — in seveda želja, da tabloidne tendence ne bodo prevladale in da govorimo o izjemah, ne pa pravilu.
Če primerjamo naslov in grafično opremo članka v Slovenskih novicah in hrvaškega časopisa 24 sata, bomo takoj opazili razliko: odobravajoče domoljubje ozaveščene družine je v dramatičnem kontrastu z zajedljivo kritičnostjo, ki aludira na “Zlovence” — kar je izraz, ki se ga spomnimo iz časov, ko smo pri nas vsaj nekateri še poskušali obsojati sovražni govor, dokler tega poskusov nista skoraj do konca zatrla politika in tožilci.
Če primerjamo naslov in grafično opremo članka v Slovenskih novicah s skoraj istočasno reportažo v Demokraciji (22. avgusta 2019), ki spet nekoliko spominja na tisto v začetku tega zapisa o Štajerski vardi, pa bomo naleteli na veliko podobnost.
Dovolj komentarja, sapienti sat.