Katia in Maurice Krafft sta bila francoska vulkanologa, ki sta izzivala usodo v bližini bruhajočih vulkanov. Pri tem sta zabeležila nekaj najbolj neverjetnih prizorov geoloških spektaklov ali zemeljskih prizorov sploh, kar so jih dokumentaristi kdaj posneli, vključno z organsko naravo.

Bolj fanatični od njiju je nekoč celo rekel, da bi si želel umreti od erupcije. In res: 3. junija 1991 ob 16:08 je oba doletelo to, čemur ni (bilo) mogoče ubežati. Na pobočju ognjenika Unzen na japonskem otoku Kjušu — ki se je že nekaj časa prebujal — sta čakala, da izbruhne. In je izbruhnil. Pokopal in scvrl ju je orjaški piroklastični tok. Skupaj s še enim ameriškim kolegom geologom in štiridesetimi drugimi, bolj ali manj naključnimi žrtvami med novinarskimi ekipami, taksisti in lokalnim prebivalstvom.