Iz Filadelfije v Severno Korejo.

Mene pa zelo zanima, kdo bo in/ali ne bo moj župan. Da ne omenjam, katerega izvoljenega (ne)srečneža med njimi ne bom vzel za svojega.

Ljubljana nikakor ni rdeča trdnjava, je pa trdnjava, ki je desnica zlepa ne bo mogla osvojiti. Vsaj tako dolgo ne, dokler bo tu Janković.

Misleč, da bo to reklama zanj, je Janković svoje nasprotnike v bistvu častil z brezplačno predvolilno kampanjo v vrednosti približno milijon evrov. Ti pa so to brez razmisleka sprejeli. Pri tem sta obsojanja vredni obe strani.

Politični prividi in pretveze.

Karkoli že si mislimo o koaliciji - za vse pa tudi ni kriva.

Pinko Tomažič in Rdeči boogie na Lentu. V istem večeru.

Primer Rončević.

Operna noč in Festival Lent: Prireditve, ki privabljajo množično publiko z lifestyle kontekstom, ki presega običajno segmentirane in omejene kulturne preference.

Tako smo v sredo zvečer na Trgu republike spremljali patetičen približek občutka ljubezni do domovine, kot sta si ga zamislila scenarist in režiser.

Dejstvo, da bo (tudi) predsednik vlade govornik na državni proslavi, čeprav ni bil predviden, bo še dodatno poglobilo antagonizme na politični fronti, obenem pa jih bo demokratično prikrilo. Razkol postaja del protokola.

Ni treba spet začeti od začetka.

Ne recite mu Vladimir, ker na to ime ne sliši. In ne sprašujte se/ga, ali bo kandidiral za župana. Mu ne pride na misel. On je že itak župan. Kulturni župan. Več kot trideset let. A ne bo več dolgo

Domnevati smemo, da se bo tako kot na domačem terenu Janša tudi na tujem kazal kot brezkompromisen, vendar neagresiven politik.

Volilna pravica tujcev je zakonska, ne ustavna pravica. Fakultativna. Po tej logiki si sme zakonodajalec premisliti. Ampak zakaj?

Prehrana med aktivizmom in lobizmom.

Je želja novega šefa Ukoma "za spoštljivo, korektno in razumno kulturo dialoga" uresničljiva?

Mala šola politične retorike.

Se kdo še spomni tistih, ki smo jih v tedanji pogovorni slovenščini opisovali z morda lokalnim štajerskim srbizmom “budžovani”?

Polpretekla prazgodovina.

Vse, kar ste vedno hoteli o njem vedeti, pa si niste upali vprašati. Zgodovinarja. Akademika. Človeka, ki o Jugoslaviji vse ve in vse napiše. Brez nostalgije in iluzij – a ne brez razočaranja.

Ker levica pač ne bo nikoli. Posmrtne ostanke žrtev komunističnega nasilja ta država dejansko pokopava s takim tempom, kot da je Slovenija zadnja trdnjava komunizma na svetu

Dejstvo je, da bo nova desna vlada sprovocirala vsesplošen revolt množic in da se nam pete Janševe vlade ni treba bati.

Vse je mogoče, vse je resnično, vse je dovoljeno.