Obiskovanje družbenih omrežij je podobno praskanju komaj zaceljenih ran. Veš, da ni pametno in da boš obžaloval, a se ne moreš upreti skušnjavi. To še posebej velja za kraljico ljudskih medijev, Muskovo platformo X, ki je množice osvobodila tiranije realnosti in dejstev in jim končno omogočila, da jim ni več treba verjeti v tisto, kar je, ampak da lahko verjamejo v tisto, kar želijo in hočejo, da je.

Nedavno sem ravno tam naletel na zapis nekega Mateja, ki je bil očitno na potovanju v Argentini. Na pripeti fotografiji vidimo, kako v od veselega vzburjenja drhteči ročici — okej, dramaturgija je moja — drži plastenko coca-cole, med palcem in kazalcem pa steklenice osvobojeni plastični zamašek.

Vsem svojim sledilcem in nesrečnim žrtvam, ki so po naključju ali po zaslugi Elonovega nagajivega algoritma naleteli na njegov zapis, Matej navdušeno sporoča:

“A veste kaj je svoboda? Da lahko piješ hladno kokakolo in ti nek birokrat ne predpiše kako naj se odpira. Pa še posvinjaš se ne pri pitju. Vem, da ste mi fauš. Naj živi svoboda, pizda!”

Se opravičujem za vulgarizem, ampak ni se mi zdelo prav posegati v Matejevo avtorsko delo. Razen tega pa je treba priznati, da je ta vzklik najbolj simpatičen del njegovega sporočila. In edini, s katerim se — vulgarnost gor ali dol — tudi v celoti strinjam. Čeprav pojma svobode z Matejem verjetno ne razumeva enako.

Pa vendar: naj živi svoboda, pizda!

Vsak izlet na X

Matejev zapis sicer ni nič posebnega. Vsak izlet na Muskovo platformo vam bo postregel z obilico misli vaških in urbanih posebnežev, vročekrvnežev in vsevednih profesorjev računalništva, ki s strastjo in slepo vero kitajskih študentov med kulturno revolucijo slavijo modrost Elona Muska, Javierja Mileija in — seveda, največjega med njimi, slovenskega zeta — Donalda Trumpa.

Naj živi svoboda, pizda!

Matejev zapis si sam po sebi ne bi zaslužil pozornosti. Gre samo za še eno v vrsti neumnosti, na katere boste naleteli, če boste nespametno gazili po Muskovem omrežju.

Po drugi strani pa gre za mnogo več. Za diagnozo stanja slovenske in ne samo slovenske družbe. Objava je pokazatelj tega, kako nizko smo padli glede osnovnih civilizacijskih vrednot empatije, solidarnosti, odgovornosti, pa tudi racionalnosti.

Danes tudi najbolj zadrti verniki neoliberalnega razumevanja svobode verjetno vedo, da zamaški na plastične steklenice niso pritrjeni zato, da bi se birokracija lahko privoščljivo zabavala vsakič, ko si Matej polije coca-colo po majčki, ampak zato, ker ti zamaški povzročajo ogromno škode. Res je, da sveta ne bomo rešili samo na tak način, a nihče vam ne brani, da pri zaščiti narave in navsezadnje človeštva ne naredite sami še veliko več.

A če so vam tako kot Mateju pritrjeni zamaški odveč, potem je seveda logično, da boste imeli podoben odnos tudi do vseh drugih, pogosto bolečih, a nujnih ukrepov, da preprečimo okoljsko katastrofo. Strinjam se, da se mnogih stvari lotevamo narobe in da je pomanjkanje posluha za okoljsko pravičnost, ki breme ukrepov nesorazmerno nalaga na ramena samo nekaterih, velik problem. A plastični zamaški niso v tej kategoriji.

Matej, poizkusi steklenico držati med palcem na eni strani in sredincem, prstancem in mezincem na drugi. Ostane ti še kazalec, s katerim lahko pritisneš ta frdamani zamašek navzdol. Verjamem, da zmoreš.

Fino in prav

Matej baje ni samo modrec družbenih omrežij, ampak tudi kolega kolumnist in podjetnik. Kar je fino in prav. Podjetnike potrebujemo. Ne spadam med ideološke zadrteže, ki bi pljuvali po vsakomur, ki z lastnim delom in sposobnostjo zasluži veliko denarja. Ne želim živeti v družbi, v kateri ljudje ne bi mogli obogateti in uživati v svojem premoženju. Nasprotno! Verjamem, da spodbujanje podjetnosti ne samo prinaša, ampak tudi omogoča družbeno blagostanje in napredek.

Svobodo podjetniške pobude nenazadnje ščiti Ustava. Ampak v Ustavi tudi piše, da je Slovenija demokratična in socialna država, ki zagotavlja in ščiti človekove pravice in politične svoboščine. Slovenski državljani smo se ob osamosvojitvi in ustanovitvi lastne države odločili za družbeno ureditev, ki temelji na ravnovesju med temi svobodami. V zadnjem času pa so vse glasnejši tisti, ki se obnašajo, kot da ima Ustava Republike Slovenije zgolj 74. člen: “Gospodarska pobuda je svobodna, pizda!”

Ad nauseam

Velik del medijev ter gospodarskih in političnih garnitur nam ad nauseam prodaja uvožene muskizme, mileizme in trumpizme. Očitno niti bedastih in nevarnih idej ne moremo iztuhtati sami, ampak jih pobiramo od drugod. Prežvečene in fermentirane kot tisti alkoholni zvarek iz manioke, s katerim se nacejajo južnoameriški staroselci. Na piedestal postavljamo lumpenkapitaliat, ki vidi svobodo v nepritrjenih zamaških coca-cole. Ni mine dan, da amorfnim gmotam ne bi solili pameti glede vodilne vloge ekonomskih elit.

Vprašajte Mateja. On ve. V elito rojen, v elito vzgojen. Ali predsednika Društva slovenskih podjetnikov, ki pravi, da je vodenje države bolj menedžerski kot pa politični posel. Razočarani nad sedanjostjo slepo korakamo v smeri razvoja političnega sistema kapitalističnega samoupravljanja. V tem sistemu bo kapital, osvobojen okov demokracije in družbene odgovornosti, sam upravljal z družbo in državo. Svoboda, pizda!

Spolne prakse s Pornhuba

Po veličastni zmagi Elona Muska na volitvah v ZDA lahko pričakujemo, da bo ideja menedžerskega prevzema države dobila še dodaten zamah. Konec bo zapravljanja za socialno varnost, zdravstveno zavarovanje, okoljsko zaščito, pa za vsakršno regulacijo in obdavčitve in drugo navlako, ki ekonomskim elitam zdaj otežujejo uspešno izvajanje svojega prosvetljenega družbenega poslanstva. Najprej bo malo bolelo, potem bo pa super, obljublja Elon razjarjenim ljudskim množicam kot razposajeni soprog, ki ženo sili v spolne prakse, ki jih je pobral na Pornhubu.

Dejstvo je, da boli že danes. Amerika je bogata, a nikoli v zgodovini ni bilo tako velikih razlik pri distribuciji tega bogastva. Zato je toliko Američanov svoj glas zaupalo Trumpu. Da bi bilo končno super tudi njim.

Vendar se to ne bo zgodilo. V prihodnje bo bolelo še bolj. A to Muska ne skrbi. Ko bo ljudem kapnilo, da bogastvo nikoli ne kaplja navzdol, ampak vedno in zgolj samo navzgor, bo lahko unovčil dobiček iz svoje investicije v avtoritarni populizem. Ko bodo ljudje doumeli, da za njihovo mizerijo niso krivi migranti, homoseksualci, močne in opolnomočene ženske in drugi grešni kozli, na katere danes usmerjajo svoj gnev, zna biti prepozno.

In ko bo sodu izbilo dno, bodo demokratične institucije in varovalke že tako omajane, da si bodo svoj protestni glas lahko zataknili za uho. Režim bo na ljudsko nezadovoljstvo odgovarjal avtoritarno, z nasiljem. Ostali nam bodo le zamaški od coca-cole. Svoboda bo odšla tja, kjer jo vidi Matej. Saj veste kam. V pizdo.