Ameriška vlada je najavila, da preučuje možnost, da bi kot protiukrep za padec povpraševanja vsakemu državljanu nakazala po tisoč dolarjev mesečno. To bi bil klasični helikopterski denar.
V ZDA je tak ukrep zaradi drugačne delovne zakonodaje morda smiseln, saj zaposleni nimajo pravice niti do nadomestila za bolniško odsotnost. V Evropi, kjer so meje zaprte, gospodarstva omrtvičeno, ljudje pa v karanteni, je to manj primerno (razen za samozaposlene in prekarno zaposlene). Delovna zakonodaja namreč omogoča plačo za čas čakanja na delo, obenem pa ljudje zaradi karanten in zaprtih trgovin tudi fizično ne morejo trošiti. Ti transferji bi se prelevili v varčevanje, torej ne bi opravili svoje naloge.
Helikopterski denar je v tem trenutku smiseln za podjetja. Ključni cilj vlad je, da se ob začasnem padcu gospodarske aktivnosti ohranijo delovna mesta. Zato so vse vlade sprejele podobne ukrepe, s katerimi neposredno ali posredno — s pokrivanjem dela plač zaposlenih na čakanju ali z odlogom ali odpisom plačil socialnih prispevkov za zaposlene sofinancirajo stroške dela podjetij.
Toda podjetja morajo še vedno zagotoviti sredstva za izplačilo neto plač. Ob eno- ali dvomesečnem izpadu prodaje lahko podjetja še zdržijo tako izgubo. Toda če bo kriza daljša, bodo podjetja prisiljena odpuščati — s tem pa bo strošek zaposlenih prevalila na proračun.

Heretično vprašanje

In tu se zastavi (za nekatere) heretično vprašanje: zakaj ne bi vlade podjetjem v celoti pokrile izpada proizvodnje oz. prodaje zaradi boja proti širitvi korona virusa? In zakaj ne bi za to uporabili “denarja”, ki ga ECB z namenom ustvarjanja inflacije vsak mesec porabi za nakupe obveznic na trgu?
Saj res, zakaj ne?
Ste se kdaj vprašali, kaj počnejo centralne banke evrosistema (pod okriljem ECB) s tisoče miljard evrov vrednimi (predvsem) državnimi in nekaj korporativnimi obveznicami, ki so jih odkupile v okviru politike kvantitativnega sproščanja (QE)? V žargonu ECB se to sicer imenuje Asset Purchase Programme (APP).
Februarja letos je bilo teh obveznic v bilanci evrosistema za 2.732 milijard evrov. Odgovor je preprost: centralne banke s tem ne delajo nič.
Za ECB so to terjatve, ki prinašajo obresti, te pa kot dobiček nacionalnih centralnih bank gredo načeloma nazaj v proračune držav evroobmočja, ki te obresti plačujejo. To pomeni, da gre denar iz levega žepa v desnega in nato spet nazaj v levega).
ECB samih terjatev zaenkrat ne more vnovčiti, ker bi z njihovo prodajo še bolj destabilizirala trg. ECB samo reinvestira dospele obveznice. Ko namreč obveznice dospejo, jih nacionalne centralne banke samo zamenjajo z novimi, ki jih izdajo iste države. ECB te državne obveznice de facto, ne pa tudi de iure tretira kot obveznice brez dospetja. Kar po domače pomeni, da jih državam najbrž ne bo treba nikoli poplačati. Ko te obveznice zapadejo, države izdajo nove, ki pa jih na trgu v roku dveh mesecev spet odkupijo njihove centralne banke.

Rollover

No, isti mehanizem je mogoče uporabiti tudi v boju proti korona virusu. Slovenska vlada lahko načeloma pokrije celoten izpad dodane vrednosti podjetij (stroškov dela, dobičkov in amortizacije) za čas korona krize. To bi lahko naredila z izdajo obveznic, s katerimi financira subvencije gospodarstvu v višini izpada dodane vrednosti.
Pri tem je treba samo z Banko Slovenije uskladiti ročnosti obveznic, da bodo upravičene do odkupa kot v okviru APP programa odkupovanja obveznic ECB. Te obveznice bi namreč na trgu odkupila BS, vlada pa bi po njihovem dospetju samo naredila rollover — torej poplačala obveznice z izdajo novih —, te pa bi spet odkupila BS, kar je v skladu s politiko ECB. Obresti iz naslova obveznic pa so v končni instanci itak proračunski prihodek, saj jih BS v obliki plačila dobička vrne nazaj v proračun države.
To efektivno pomeni, da bi bilo financiranje subvencij gospodarstvu v času korona krize in s tem financiranje ohranjanja delovnih mest povsem zastonj. Nekoč v prihodnje bo ECB (in s tem BS) te obveznice v portfelju namreč spremenila v obveznice brez dospetja.

5%

Po milem scenariju bi lahko članice EU zaradi korona virusa utrpele okrog 5% upad BDP. To je okrog 750 milijard evrov.
In veste kaj? Včeraj je ECB sprejela nov ukrep — tako imenovani Pandemic Emergency Purchase Programme (PEPP) v višini 750 milijard evrov. Odkup sredstev bo trajal do konca 2020, upravičeni pa so odkupi vseh vrst sredstev kot v končanem APP programu.
Ali drugače povedano: včeraj je ECB odobrila članicam evrosistema helikopterski denar v višini 5% evropskega BDP. Razdelitev po kapitalskem ključu. Vsaka država lahko svoj delež izkoristi, kot želi. Slovenska vlada ga lahko izkoristi tako, da z denarjem od izdaje obveznic slovenskim podjetjem s subvencijami kompenzira izpad prodaje in tako neposredno pripomore k ohranitvi delovnih mest.
Preveč lepo, da bi bilo res? Ne, korona kriza je pošteno prestrašila voditelje največjih držav EU. Padli so zadnji tabuji pred helikopterskim denarjem.