Nocojšnja in jutrišnja premiera dramske novitete Nova rasa gledališkega režiserja, dramatika, pisatelja Matjaža Zupančiča v Mali Drami (SNG Drama Ljubljana) ima moto. Lahko bi bil tudi Leitmotiv. Čeprav — in prav zato —, ker je izjava Hitlerjeva. O njem namreč tečeta beseda in dejanje.
Führer je baje nekoč in nekje rekel: »Če umetniki slikajo to, kar ne obstaja, sodijo v zapor. Če slikajo to, kar vidijo, pa sodijo v norišnico.«
Odkod je ta citat, ne vem. Tudi Zupančič sam, ki ga je na srédini predpremierni tiskovni konferenci prodal kot Hitlerjevega, ne ve. A četudi je izjava samo apokrifna in ne dobesedna ali celo sploh ni Hitlerjeva, zveni dobro. Ali vsaj smešno in srhljivo. V bistvu paše ali bi pasala k takemu norcu in zločincu — in nerealiziranemu malarskemu diletantu —, kakršen je Hitler bil.

Adam in Eva oz. Hajdi in Markus

Nova rasa je črna — ali z ozirom na potoke krvi, ki v njej tečejo, črno-rdeča — satirična drama o nacizmu. Komedija. Horor komedija. Na prosceniju zapora ali norišnice. Sam bi skorajda rekel, da je drama absurda. Ker so dramski liki vsi po vrsti nori do absurda in počnejo totalno absurdne stvari. Na čelu s samim Hitlerjem in njegovim (fiktivnim) nesojenim sošolcem na slikarskem oddelku dunajske Akademije za slikarstvo.

Izrezani Hitler

Zupančič je Novo raso pisal in napisal s konkretnimi igralci v mislih za vse vloge. Zdaj jih imata vsaj dva dve ali celo tri. Saša Tabaković igra homoseksualnega Karlsteinovega pomočnika Marcela in prototipičnega Markusa, Barbara Cerar pa Karolino in Helgo kot ženski za sestavne dele in Überfrau Hajdi. Jurij Zrnec je Sturmführer.
V bistvu je nosilec glavne vloge Bojan Emeršič kot nori znanstvenik oz. umetnik Viktor Karlstein. Sem pa prepričan, da bo — čeprav kot epizodist —, ki je v drami v glavnem in absentia, največ pozornosti vzbudil Gregor Baković v vlogi Hitlerja. Po promocijskih fotografijah sodeč je Baković kot Adolf videti bolj izrezan od samega Brunota Ganza v Hirschbieglovem Der Untergangu.
Ker so gledališčniki in obiskovalci gledališča drugorazredni državljani, ki si ne smejo privoščiti tega, kar si lahko privoščijo Jupitri, bo v Mali Drami — ki sicer akomodira blizu sto ljudi — na predstavi po približno petnajst gledalcev.
Ker pa ima gledališče tudi socialno, nečimrnostno funkcijo, bosta premieri kar dve. Ali če hočete: na premieri bo reci in piši kar trideset ljudi, kar je totalen naval na teater — čeprav v dveh ločenih večerih!