Ampak to desnici ne znese. Niti kot PR. Ker zatežena zvestoba do groba. Vrednote, pravica, resnica, poštenje.
Zakaj je to razveseljivo
Zmaga NPM je tolažilna tudi zato, ker postavlja na laž samodeklarirano pomembnost, vplivnost in učinkovitost propagandnega aparata desnice, sestavljenega iz referendumskih in interpelacijskih metod SDS, primitivnega in neumnega iztrčavanja njihovih poslancev, hitro kopnečega in marginalnega, četudi vedno bolj stupidnega in pobesnelega alt-right medijskega pogona, in Zeitgeista Twitter agresivnosti in primitivizma.
Pirov poraženec se ni osamosvojil od stranke, v kateri se je naredil. Morda je res normalen, a je na žalost v manjšini. V senci tistih, ki jih večina ne mara. Če bi se hotel res distancirati od SDS, bi moral igrati na karto renegata, mavericka, odpadnika, celo izdajalca.
Razveseljivo je, da jim vse to prav nič ne pomaga. Razveseljivo je, da stekli psi desnice lajajo, levičarska karavana pa gre naprej. Razveseljivo je, da Jančič ni bil odstavljen zato, ker je nevaren, ampak zato, ker je smešen. Recimo. Razveseljivo je, da še naprej zmaguje tistih “400.000 idiotov” — kot se je izrazil Boštjan M. Turk, zaradi katerih da mu je nerodno priznati, da prihaja iz Slovenije —, ki nazadnje le niso pobili čez 220.000 volilcev SDS, vpijoč “smrt janšizmu”. (To je citat.)
Zmaga NPM pa nas nenazadnje tudi veseli, ker se bo Janša morda zdaj vendarle spakiral v penzijo.
Prvi tak novi obraz
Pa razen Schadenfreude obstajajo še drugi razlogi, da bi se veselili zmage Nataše Pirc Musar?
Morda ta, da je ženska?
Meni je prav. Racionalno sam v tem ne vidim prednosti, ampak če to komu kaj pomeni, pa naj bo.
Drugače sem pa glede novoizvoljene predsednice skeptičen ali vsaj previden.
Večina njenih hard core volilcev — namreč tistih, ki zanjo niso glasovali taktično, ampak iz prepričanja — je cenila to, da nima strankarskega pedigreja. To je bil zanjo po svoje adut. NPM je prvi novi obraz, ki mu je uspelo na predsedniških volitvah, sicer pa to ni nič novega. Ona je v bistvu en tak Cerar, ki se je dolga leta kalil kot pravniški pundit — dokler mu ni prišlo na misel, da je postal dovolj priljubljen in odobravanja vreden, da bi se podal v politiko.
Zmaga NPM je tolažilna tudi zato, ker postavlja na laž pomembnost propagandnega aparata desnice, sestavljenega iz metod SDS, iztrčavanja njihovih poslancev, hitro kopnečega in marginalnega, alt-right medijskega pogona, in agresivnosti družbenih omrežij.
Predsedniški špetiri
Nataša Pirc Musar se je zasidrala v javno zavest s pravniškimi intervencijami, ki so bile nedvomno v skladu s paragrafi, so pa bile pogosto v nasprotju s socialo, inteligenco, kulturo in politiko vsakdanjega življenja.
Ampak ona ne bo predsednica vlade, ampak samo predsednica, boste porekli. Njeni fani so namreč prepričani, da ima kot pravnica in odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka vse potrebne kompetence, da se ukvarja s človekovimi pravicami in da ima ergo mnenje o vsem bistvenem.
Saj ravno v tem je problem. To ji ne bo — in nam ne bo — prav nič pomagalo. Bojim se, da bo NPM še preveč in brez potrebe izkoriščala svoje talente za pravniško teženje v zvezi z zadevami, ki se je bodisi ne tičejo ali o katerih je ni nihče nič vprašal.
Ne vem, no. Ne bi rad preveč prejudiciral, ampak po mojem se nam v naslednjih petih letih obetajo neškodljivi in namišljeni, v najboljšem primeru kratkočasni predsedniški špetiri. S to razliko, seveda, da jih bo zdaj delala ona, v Pahorjevi eri pa so jih delali drugi.