V Sloveniji delamo čudeže. Vodo spreminjamo v vino že stoletja, zdaj bomo pa tudi šole spreminjali v gostilne. A samo po pouku. Dokler so v učilnicah učenci, je alkohol nevaren. Ko zazvoni šolski zvonec, pa očitno postane del bogate kulturne dediščine, povezovanja skupnosti in zdravega podeželskega življenja. Tako nekako si lahko razlagamo odločitev Odbora za zdravje Državnega zbora, ki je prižgal zeleno luč za spremembo Zakona o omejevanju porabe alkohola.
Da ne bo pomote. Govorimo o parlamantarnem odboru za zdravje. Ne o odboru za gostinstvo in turizem ali o odboru za pospeševanje prodaje slovenskih vin. Ponavljam, o odboru za zdravje! O tistem organu, od katerega bi človek pričakoval, da bo skrbel za manj bolezni, manj zasvojenosti, manj alkoholiziranih voznikov in manj družinskih tragedij.
Očitno smo dosegli novo stopnjo razvoja zdravstvene politike. Če ne moremo zmanjšati porabe alkohola, mu bomo pa vsaj omogočili razpoložljivost v šolskih prostorih.
“Za poseljenost podeželja”
Predlagatelji spremembe pojasnjujejo, da gre za pomoč manjšim krajem, kjer so šolske telovadnice in avle pogosto edini primerni prostori za družabne prireditve. To je res. Toda iz tega ne sledi, da je treba v teh prostorih na teh prireditvah prodajati alkohol. Ali smo res postali družba, v kateri ni mogoče brez šanka organizirati družabnega dogodka? Je kulturna prireditev brez vina sploh še kulturna? Je koncert brez piva sploh koncert? Ali gasilska veselica brez alkoholne ponudbe ogroža požarno varnost?
Posebej me je navdušilo pojasnilo Ministrstva za kmetijstvo, ki podpira spremembo tudi “zaradi ohranjanja poseljenosti podeželja in spodbujanja druženja”.
Končno imamo recept za obstanek slovenskega podeželja. Ne potrebujemo več toliko zdravnikov, avtobusnih povezav, dostopnih stanovanj, delovnih mest, poštnih in bančnih podružnic na podeželju. Potrebujemo možnost, da se v šolski telovadnici po koncu pouka natoči kozarec vina. Poseljenost bo zagotovljena, demografska slika rešena, podeželje pa bo zadihalo s polnimi pljuči.
Čeprav se jetra verjetno ne bodo strinjala.
Hitro pozabljamo
Ob tem je zanimivo, kako hitro znamo v Sloveniji pozabiti, zakaj smo določene omejitve sploh uvedli. Pred več kot dvema desetletjema smo z zakonom o omejevanju porabe alkohola začeli postavljati meje občutno preveč razviti kulturi pitja, ki je pri nas pogosto veljala za nekaj samoumevnega. Takrat smo razumeli, da alkohol ni samo zasebna izbira posameznika, ampak tudi javnozdravstveni in družbeni problem. Danes pa ugotavljamo, da smo bili s temi mejami preveč ambiciozni. Smo se mar znebili družbenega alkoholizma?
Najbolj priročna je razlaga, da otrok ob točenju alkohola v šoli tako ali tako ne bo, saj pouka takrat ne bo. Kako domiselno! Po tej logiki šola ob petih popoldne ni več šola. Takrat postane večnamenski objekt, ki z vzgojo nima ničesar več. Zjutraj učimo otroke o škodljivosti alkohola, popoldne pa v taistem prostoru odraslim pokažemo, da se brez njega pravzaprav ne dá poveseliti. Dopoldne teorija, popoldne praksa. Izobraževanje je najuspešnejše, kadar je povezano z življenjem.
Kozarec in sporočilo
Težava ni kozarec vina na podeželski prireditvi. Težava je v sporočilu. V družbi, kjer je alkohol že tako globoko zasidran v vsakdanjik, politika znova sporoča, da je njegova dostopnost vrednota, ki jo je treba zaščititi. Celo v šolskem okolju. Namesto da bi postopoma spreminjali odnos do pitja, mu iščemo nove izjeme. In vsaka izjema ima, kakopak, najboljši možni namen. Le da tokrat očitno pozabljamo, koliko otrok pride zjutraj v šolo obremenjenih z duševnimi stiskami zaradi alkoholizma za domačimi vrati?
Ob tem je treba omeniti še eno parlamentarno cvetko. Organizacij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem zasvojenosti in varovanjem javnega zdravja in ki predlogu nasprotujejo, na sejo niso povabili. Zakaj bi jih le? Strokovnjaki imajo to zoprno navado, da razpravo obremenjujejo z raziskavami, podatki in opozorili o posledicah. Politika pa ima raje zdravo pamet. Tisto, ki pride na dan ob kozarčku vina.
Nova parlamentarna večina
In da ne bom po nemarnem širila krivde na vse politične barve: predlog podpirajo poslanci vseh koalicijskih strank — SDS, trojček NSi-SLS-Fokus in Resni.ca, medtem ko mu opozicija nasprotuje. Alkohol je očitno našel svojo parlamentarno večino. Skoraj bi mu lahko čestitali. Ko gre za točenje alkohola v šolskih prostorih, se vidi, kje je moč glasovanja.
Nihče pri zdravi pameti ne zahteva, da bi prepovedali praznovanja, vaške prireditve ali druženje ob kozarcu vina. Toda med tem in odločitvijo, da bomo po desetletjih omejitev alkohol ponovno pripeljali v šolsko okolje, je precejšnja razlika. Šola ni samo stavba, ki ji lahko po urniku spreminjamo vrednote. Je tudi prostor, v katerem otroke učimo o odgovornosti, zdravju in posledicah naših odločitev.
Levo ali desno
Morda sem preveč staromodna. Morda je to nova slovenska zdravstvena politika, ki je še ne razumem. Malo preventive in malo promocije. Za otroke zdravo življenje, za odrasle zdrava mera tradicije. In če bodo posledice te tradicije nekoč zahtevale zdravljenje, bo imel Odbor za zdravje spet delo.
Na zdravje, Odbor za zdravje! Svetujem vam, da nemudoma ukinete vse programe alkoholne preventive in prenehate financirati nevladne organizacije, ki si prizadevajo za zmanjšanje alkoholizma. S tem se boste izognili vsaj kritikam na račun shizofrenije vaše zdravstvene politike. Kajti država, ki dopoldne financira treznost, popoldne pa podpira točenje alkohola v šolah, očitno še sama ne ve, ali je za šankom ali za krmilom.
Aja: in kje bodo policijske patrulje takrat ugotavljale vožnjo pod vplivom alkohola? Levo ali desno od šole?