Država lahko omejuje marže in znižuje dajatve, ne more pa z uredbo ustaviti svetovnega trga. Ko pride kriza, postane ob ceni odločilno še nekaj drugega: ali bo gorivo sploh na voljo.

Kot bi najboljšega zdravnika v Sloveniji izbirali po kriteriju, kdo je najbolj prijazen v čakalnici.

Najprej odločitev, potem analiza. Tipično slovensko.

Državo prepoznaš po jeziku. Ne po slovnici ali dvojini, ampak po tem, kako govorimo drug z drugim. In če je to merilo, imamo problem.

Smo mojstri razlaganja, česa ne moremo, ker smo premajhni. Premalo ljudi, premalo denarja, premalo vpliva. Potem pa pride Dončić z lejkersi

Zakaj novih državnih institucij — agencij, raziskovalnih centrov in javnih zavodov — že od začetka ne bi ustanavljali zunaj Ljubljane?

Ko potrebujemo njegove delavne roke, je tuji delavec strateško pomemben kader. Ko potrebuje našo pomoč, je pa strošek.

All-inclusive je bil nekoč simbol tega, da si lahko privoščiš več. Danes pa je predvsem eksperiment, kako ravnaš, ko ti je dovoljeno vse.

Koliko je vreden en poslanski sedež?

Molk je plačilno sredstvo. Nekateri z njim kupujejo vpliv in dostop, drugi naklonjenost. Najbolj vešči pa ga vlagajo dolgoročno.

Janša živi v preteklosti. Prihodnost razume kot vrnitev v čas, ko so bile vloge razdeljene, junaki določeni, odgovori znani. Toda prihodnost ni obnovljena preteklost.

Vsaka nova oblast odkrije grehe prejšnje, vsaka prejšnja pa spozna, da je bila sama zgled učinkovitosti, poštenosti, državotvornosti, modrosti. Po izjavah bi že davno morali biti kombinacija Švice, Danske in Singapurja, pa nismo.

Kdor si upa voziti vzporedno s tovornjakom, je pogumen. Kdor si ne upa, je normalen. Kdor se ob tem še vedno čudi številu nesreč, pa je verjetno zaposlen na Darsu.

Za snemanje zastave potrebuješ samo lestev.

Velikost in majhnost: Dva milijona ljudi in en kadrovski bazen

Nevarno je zamenjati utrujenost od Goloba za navdušenje nad Janšo. Janševa prednost ni politična svežina, njegova prednost so napake drugih.

Če si ignoriral, boš sam ignoriran. Če si podiral mostove, ne boš mogel po njih hoditi, ko jih boš rabil. Vzorci se dedujejo.

Vlado bomo seveda dobili. Vprašanje pa je, kakšno politično kulturo bomo s tem normalizirali. In seveda, kaj bo od države ostalo, če bomo tudi tokrat pristali na logiko, da je vse dovoljeno, če je le dovolj spretno zapakirano.

Kaj so v resnici prinesle volitve?

Ni vprašanje, kdo je požrl obljubo. Vprašanje je, zakaj jo je požrl? Odgovor je preprost: ker je nekdo drug požrl zaupanje.

V Planici tekmujemo z najboljšimi na svetu, v politiki pa drug z drugim. Rezultat teh volitev je logična posledica tudi tega. Politika je razdeljena. Neodločna. Ujeta. Ne zna sodelovati.

Skrivni posnetki razkrivajo politično kulturo zakulisnih vplivov, a še bolj kot to razgaljajo način, kako Slovenija voli – predvsem proti nekomu, ne za prihodnost.

Država govori o razvoju, konkurenčnosti, rasti, blaginji, zelenem prehodu — ovira pa točno tista podjetja, ki lahko to uresničijo.

Od Prevcev bi se lahko marsičesa naučili.