V našem majhnem, a živahnem slovenskem kraljestvu se vlada navdušeno igra na vrtičkih političnih reform. Seveda, mudi se. Preostalo je samo še eno leto in nekaj mesecev mandata. Očitkov, da kljub zgodovinsko razkošni podpori v parlamentu niso spravili pod streho nobene od ključnih, daljnosežnih in nujnih reform, pa je veliko. Pokojninska, zdravstvena in davčna reforma so v čakalni vrsti za pametne rešitve, ki bi že v javni razpravi verjetno dobile široko ljudsko podporo.

Toda vladni vrtičkarji se trudijo z manj opaznimi “pridelki” — misleč, da to ne bo pretirano zmotilo ljudstva in da bo šlo skozi parlamentarni glasovalni stroj z manj javnega negodovanja.

Seveda pa to ni tako enostavno.

Prva logika

Najnovejša “povrtnina”, ki jo vlada namerava posaditi na svojem vrtičku, je davek na drugo in naslednje nepremičnine.

Če bi bile razmere drugačne, bi mogoče lahko rekli, da je na vrtu dobro gojiti tudi to. Toda v danih okoliščinah je za verjetno kar krepko večino ta predlog samo vrh ledene gore v morju vladnih neumnosti, ki plavajo naokoli v tem mandatu.

Svojo lastno nesposobnost gradnje najemnih stanovanj, ki jih je obljubljala, vlada očitno namerava reševati tudi tako, da bo “kaznovala” lastnike, ki imajo več nepremičnin, z novim davkom in jih tako prisilila, da nepremičnino oddajo v najem. Logika tega zakona je, da bo obdavčitev povečala število stanovanj na trgu.

Druga logika

Obstaja pa še druga logika, o kateri očitno niso razmišljali. In sicer, da bodo lastniki — če se bodo odločili za oddajo stanovanj — ta davek preprosto prenesli na najemnike. Kar bi lahko dvignilo cene najemnin. Pa ne samo najemnin za stanovanja, ki bi se s to spodbudo šele pojavila na trgu. Višje najemnine bodo potegnile za seboj tudi podražitev obstoječih najemnin za stanovanja, ki jih lastniki že oddajajo.

To bo še dodatno otežilo dostop do najemniških stanovanj za mlade družine in druge ranljive skupine. In tega ne bodo spremenile niti zapletene davčne olajšave, ki jih obljubljajo vsem, ki bodo drugo ali naslednjo nepremičnino dali v najem.

Študija? Raziskava?

Je vlada naredila kakšno študijo, raziskavo, zakaj je v Sloveniji toliko nepremičnin neoddanih? O tem ne vemo nič. Sklicevanja na oprijemljive podatke ni slišati. Upravičeno lahko domnevamo, da vlada ne ve, zakaj je toliko drugih ali tretjih nepremičnin neoddanih. Vse so samo ugibanja. 

Morda je razlog v tem, da stanovanjski zakon vključuje preveč izjemnih okoliščin, zaradi katerih najemniku ni mogoče odpovedati pogodbe o najemu, četudi lastniku uničuje lastnino in dela škodo. Če se lastniki počutijo nesorazmerno manj zaščitene od najemnikov, je velika verjetnost, da bodo do oddajanja zadržani.

Možno je tudi, da to drugo nepremičnino vendarle tu in tam rabijo. Ravno toliko, da je nimajo interesa oddati. Morda so jo kupili za otroka, ki pa še študira in iz ekonomskih razlogov živi pri starših. Morda so jo podedovali po umrlih sorodnikih. Morda se nepremičnina nahaja nekje v hribih in je ni mogoče oddati v najem, niti ni zanimiva za nakup. Morda jo uporabljajo kot nek pomožni objekt, recimo zidanico.

Saj razumete, kajne? Razlogov je lahko milijon.

Amaterji

Naši vladarji so amaterji. Pravi ljubiteljski vrtičkarji. Na svoje gredice nenehno dodajajo nove in nove “sadike”, čeprav jim ni jasno, kako posajena noviteta sploh lahko zraste, kako vpliva na druge vrtnine in ali je sploh zdrava za tiste, ki jo bodo konzumirali.

In ko se ob vsesplošnem zgražanju, nasprotovanju, utemeljevanju, da gre za hudo zmoto in neprimernost, zavejo, da so pri vsem skupaj morda malce pretiravali, posežejo po novih prijemih. Mimogrede prevalijo krivdo na kakšno drugo politično stran in popravljajo napake, ki jih sploh ne bi bilo treba popravljati, če bi razmišljali po zdravi pameti.

Gnojilo obljub

V mandatu aktualne vlade smo zabeležili že kar nekaj težav pri sprejemanju zakonov. Te so med ljudmi povzročile vznemirjenje in nezadovoljstvo, vladi sami pa kljub močni večini težave v parlamentu in ji tudi nasploh znižalo ratinge.

Priljubljenost vlade in vodilne stranke Gibanje Svoboda je kljub gromozanski zmagi na volitvah danes zelo skromna. Vlada je pri pomembnih reformah in napovedanih “ukrepih” že večkrat naletela na nasprotovanje. Saj se spomnite namere za referendum o JEK 2? Pa zadrege z Zakonom o lekarniški dejavnosti, v katerem se je v predlogu — mimo pristojnega ministrstva — znašel zapis o ugovoru vesti? Pa zdravstvene reforme? Ta še vedno klije. Z gnojilom obljub, seveda, da ne bo nikogar — ne javnih bolnišnic ne zasebnikov — pustila lačne in zmedene. Napovedana pokojninska reforma še čaka na saditev, čeprav bi jo bilo nujno posaditi jo že pred časom. Ali se vsaj resno pripravljati na sajenje.

Svet brez napak

Naše vladajoče elite obvladajo umetnost političnega vrtnarjenja nekako tako: en dan posadijo grmiček, a ga že naslednji dan izruvajo, ker ugotovijo, da sploh ni primeren za našo prst in klimo. Pri tem pa še vedno občudujejo svoje zelene palčke za hitrejšo rast, čeprav izkušeni kmetje na terenu opozarjajo na erozijo tal.

Vrhunec vsega tega je vsekakor občutek, da so naši liderji vsevedi in čarovniki, ki znajo z nekaj zamahi rešiti vsako težavo. Njihov svet je svet brez napak, kritike pa so znak nevednosti nas državljanov, ki očitno nimamo pojma.

Težave pri sprejemanju pomembnih odločitev pa v resnici kažejo na politično negotovost in krepijo delitve v slovenskem parlamentu in med slovensko javnostjo.

Ko bomo torej naslednjič slišali novico o novem davku, novi regulativi — ali neki “izboljšavi”, ki bo “zagotovo rešila vse težave” —, se spomnimo, da je vladni vrtiček rastlinjak, kjer eksperimentirajo amaterji, ki še nikoli niso uspešno zasadili trajnice. 

Na koncu pa — kot ponavadi — plačamo račun mi. Z občutkom, da smo spet videli predstavo, ki bi bila smešna, če ne bi bila tako žalostno resnična.