
V slovenskem političnem prostoru se kar naprej dogajajo malenkostne politične spremembe, od katerih pa niti na dolgi rok — če se nam to sploh ljubi spremljati in opazovati dlje časa — skorajda nič ni. Te namišljene spremembe so samo predstava za javnost, v bistvu pa ohranjanje statusa quo. Nezadovoljni in/ali ambiciozni politični akterji znajo poskušati, znajo pa tudi odnehati. Kot da se ni nič zgodilo.
Naj to opišem na primerih sage o distanciranju Anžeta Logarja od SDS in poskusa žametnega rerevolucioniranja Levice Mihe Kordiša.