Priznam. Moje razočaranje nad večinsko odločitvijo ameriških volilcev in volilk je veliko. O njihovem bodočem predsedniku v resnici ne želim več pisati, me pa vendarle žuli vprašanje: zakaj on? Mogoče drži, da zna z denarjem. Mogoče ljudje mislijo, da ga bo tudi njim po njegovi zaslugi kapnilo nekaj več. Pa čeprav tudi njemu ni šlo vedno gladko. Mogoče drži, da je spreten pogajalec. Mogoče drži, da vidi priložnosti, ki jih drugi spregledajo. Mogoče.

Ampak vprašanje, kakšen človek, s kakšnim značajem in s kakšno bitjo bo 20. januarja 2025 ponovno postal v zavesti ljudi najmočnejši voditelj na svetu, odpira zaskrbljujočo temo. Zakaj ljudje volijo ljudi, ki zavestno in veliko lažejo?

Kakšno moč ima laž? Kakšno moč ima mala laž in kakšno velika? Katerim lažem bolj verjamemo in zakaj? Je Trump zmagal zato, ker je na veliko lagal? Ali zato, ker je izbiral velike laži?

Od inavguracije do domačih živali

Naj spomnim na nekaj njegovih laži. Velikih. Trdil je, da je bila udeležba na njegovi inavguraciji leta 2017 “največja v zgodovini” — čeprav so fotografije, satelitski posnetki in drugi dokazi jasno pokazali, da je bila množica manjša v primerjavi z nekaterimi preteklimi inavguracijami. Recimo že z Obamovo leta 2009.

Med pandemijo covida-19 je večkrat podajal napačne informacije. Recimo, da bo virus čudežno izginil ali da je “pod nadzorom” — čeprav je število okuženih in mrtvih naraščalo. Priporočal je zavajajoče ali celo nevarne metode zdravljenja. Recimo vbrizgavanje razkužila, kar so strokovnjaki ostro obsodili.

Pogosto je govoril, da je ustvaril “največjo ekonomijo v zgodovini” in “najnižjo stopnjo brezposelnosti za temnopolte, Hispanoameričane in Azijce”. Čeprav je bila brezposelnost v nekaterih segmentih res nizka, ekonomski kazalci kažejo, da je bila rast v njegovem mandatu podobna kot v času Obamove administracije.

Kot izmišljotino je zavračal — in jih še vedno — podnebne spremembe in v zvezi s tem navajal zavajajoče informacije. Trdil je, da jih ni. Da je podnebna znanost nejasna — čeprav obstaja znanstveni konsenz o vplivu človeka na podnebne spremembe.

Fake news

Kritično poročanje o sebi označuje kot fake news. S tem ustvarja narativ, da so vsi mediji, ki poročajo o njem kritično, lažnivi in pristranski. S tem spodkopava zaupanje javnosti v tradicionalne medije in promovira idejo, da je samo on verodostojen vir resnice — kar na koncu vodi do širjenja dezinformacij.

Večkrat je izjavljal, da priseljenci iz Mehike in Latinske Amerike prinašajo kriminal in da so v veliki meri “posiljevalci” in kriminalci — čeprav študije kažejo, da je stopnja kriminala med priseljenci pogosto nižja kot med prebivalci, ki so rojeni v ZDA. Trdil je, da bo “zid na meji z Mehiko” financirala Mehika, kar se nikoli ni zgodilo.

Volitve leta 2020, ki jih je izgubil, so bile po njegovem “ukradene”. Šlo da je za volilno prevaro — četudi je več deset preiskav, revizij in sodnih primerov ugotovilo, da za njegove trditve ni nobenih dokazov.

V letošnji predvolilni kampanji nas je med vsemi lažnimi cvetkami razveselil z “novico”, da haitski migranti jedo mačke in pse. Domače živali Američanov. Kar prav tako ni res.

Kako je mogoče?

Ljudje te velike, pogosto izrečene laži preprosto ne vzamejo kot laž. Zdijo se jim pretirane in prevelike, da bi bilo možno, da gre za laž. V psihologiji je to znano kot učinek “velike laži”. Big Lie. Ta koncept izvira iz opažanja, da so ljudje pogosto bolj nagnjeni verjeti velikim, drzno povedanim lažem kot pa majhnim. 

Zakaj ljudje velikim lažem pogosteje in raje verjamemo?

Velike laži so praviloma tako osupljive, tako šokantne, tako neverjetno, da vzbudijo močna čustva, zaradi katerih se na to informacijo bolj intenzivneje odzivamo. Močna čustva zmanjšajo kritično razmišljanje in omogočijo, da se velika laž lažje zasidra v zavest kot resnica.

Ljudje razumejo veliko laž kot resnico tudi zato, ker preprosto ne morejo verjeti, da bi nekdo lahko bil drzen ali motiviran za tako veliko izmišljotino. Bolj so pripravljeni verjeti, da je v veliki laži vsaj nekaj resnice, kot pa misliti, da je bila popolnoma izmišljena.

Velike laži so pogosto namenjene širšemu občinstvu, zato imajo potencial družbenene sprejemljivosti. Če jih potrjujejo in ponavljajo znane osebnosti ali institucije, nastane občutek legitimnosti. Ponavljanje velike laži iz različnih virov vpliva na prepričanje ljudi. To je znano kot učinek iluzije resnice. Ponavljanje neke izjave — neglede na njeno resničnost — vodi v to, da jo ljudje začnejo dojemati kot resnično.

Velika laž je tako velika, tako pretresljiva, tako dramatična, da se zdi resnična, ne lažniva.

Opravil z odliko

Trump je nalogo iz psihologije množic opravil z odliko. Zaradi njega oz. njegove uspešnosti je brezsramno laganje postalo pogost pojav v današnjem političnem svetu. Manipuliranje z resnico brez občutka odgovornosti ali sramu olajša pot do politične zmage. 

Trumpova retorika je prepletena z neresnicami, predrugačenimi dejstvi in populističnimi izjavami, ki služijo izključno utrjevanju njegove podobe in konsolidaciji baze privržencev. Zakaj to počne? 

Najprej zato, ker mu laganje omogoča krepiti svojo avtoriteto in ustvarjati podobo nepremagljivega voditelja. Z napadanjem objektivnih resnic si ustvarja lastno, “alternativno” realnost, v kateri se predstavlja kot edini glas ljudstva — medtem ko nasprotnike sam označuje za lažnivce in manipulatorje.

Trump je izjemno spreten v izkoriščanju sodobnih komunikacijskih kanalov. V njih laži najbolje uspevajo. Družbena omrežja mu omogočajo, da hitro in neposredno doseže občinstvo, pri čemer niti ni omejen z odgovornostjo za preverjanje dejstev. Njegove izjave so zavestno polarizirajoče. On ve, da bo vsaka njegova kontroverzna izjava dvignila veliko prahu in mu s tem omogočila dodatno pozornost. Njegova taktika je preprosta: z lažmi pritegne pozornost, ustvari konflikt in zmede ljudi. To mu omogoča, da manipulira z javnim mnenjem.

Slutim rdeče številke

Tu pa se skriva še globlja in še bolj zaskrbljujoča resnica. Takšno laganje kaže na pomanjkanje spoštovanja do demokratičnih vrednot in do državljanov. Z neresnicami vzpostavlja stanje nezaupanja in dvoma, kar prispeva k razkolu v družbi in slabšanju medsebojnih odnosov.

Trump s svojimi lažmi ne želi samo zmagati v političnem boju, temveč tudi zanetiti kulturno vojno, ki bo temeljila na paranoji, manipulaciji, zaničevanju in poniževanju nasprotnikov. Zanj je resnica relativna. Vredna je samo toliko, kolikor je uporabna za dosego njegovih ciljev.

Pa srečno, Amerika. Srečno, svet! Bilanco vsega, kar nas dela človeka, bomo merili čez štiri leta. Slutim rdeče številke.