Prispevek o kurentovanju na Ptuju sem si še pravočasno ogledal, preden so ga sneli iz arhiva. Pa tudi če si ga ne bi. Zadeva je bila totalen poden, o katerem ni vredno zgubljati besed. Veliko več kot sam novinar s sleazy glasom in talentom za tabloidne in tendenciozne traparije povejo reakcije njegove urednice — in RTV kontekst, ki se za to smešno diverzantsko šarlatansko podporno akcijo odpira.

Povedati moram, da Tednika sicer ne gledam, ker se mi zdi izguba časa trapiti se s poceni populističnimi prispevki. Dosleden sem. Nisem ga gledal v časih Janka Šoparja — ki je žuto štampo skozi zadnja vrata pripeljal na TVS —, pod Jeleno Aščić pa še neraje. Njen fan nisem že vsaj sedem let, odkar je (v Utripu) rekla, da »vodja opozicije [Janša] snuje svojo vojsko«.

Kaj pa odgovornost?

Jelena pojasnjuje:

»Prispevek je šel v napačno smer. Sama ga zaradi kadrovske stiske, zaradi katere je šele v ponedeljek v zadnjem trenutku potekala montaža kar treh prispevkov, pred oddajo nisem videla. Če bi ga delala sama, ga vsekakor ne bi naredila na tak način.«

No, prav. To je že nekaj, da priznava, da je bila to »napačna smer« in da prispevka sama ne bi tako naredila. 

Kaj pa odgovornost? Kdo bo prevzel odgovornost?

Generalni direktor Andrej Grah Whatmough? Direktor TVS Uroš Urbanija? Odgovorna urednica Informativnega programa Jadranka Rebernik? Tisti, skratka, ki bi morali vsak po svoje zagotavljati, da bo produkcija nemoteno tekla in da se ne bo dogajalo, da urednica neke oddaje pred predvajanjem sploh ne bo videla prispevka? In to ravno tistega najbolj butastega, neprofesionalnega, neprimernega, diletantskega, demagoškega … — neobjavljivega? 

Lepota izgovorov

Verjamem, da bi še marsikdo, ne samo (so)odgovorna, rad zvalil krivdo na omenjene. Lepota teh izgovorov je namreč v tem, da je v njih vedno kar precej resnice. Prepričljivost pa je tako ali tako odvisna od tega, na čigavo stran je nagnjeno prevladujoče javno mnenje.

Novinarski prispevek, o katerem govorimo, in uredniške reakcije na upravičene pritožbe gledalk in gledalcev — med katere štejem tudi ptujsko županjo —, sta tipična primera vsebin in vodenja RTV oz. TVS, kakršnih od nacionalke ne samo ne pričakujemo, ampak jih tudi nočemo. In jih dejansko ne bi smelo biti.

Če kdo ne razume, o čem govorim, naj dikcijo še zaostrim.

Česa nočemo gledati (1.)

Na TVS nočemo gledati novinarjev s sleazy glasom in talentom za tabloidne in tendenciozne traparije. Nočemo pa tudi gledati malevolentnih mnenjskih mešetarjev à la Pirkovič. Na nacionalki ne bi smelo biti prostora za tak trash.

In če že šimfamo recimo Urbanijo, ki zna biti aroganten, vzvišen in pristranski, potem šimfajmo tudi Jeleno Aščić. Resda je ona »samo« urednica oddaje in ne direktorica, ampak tudi ona zna tako kot Urbanija.

Aja, ne: tega se je najbrž navadila že leta 2015, ko so jo premestili z mesta voditeljice Dnevnika — nakar je šel v luft cel ceh in lansiral zgodbice, da jo Filli, Bizilj, Rebernik kenslajo zato, ker je čefurka. Na Kolodvorski so se zbrali novinarski protestniki in družno ugotavljali, da vodstvo dela »čistko kritičnih novinarjev«. 

Česa nočemo gledati (2.)

Na nacionalki tudi ne bi smelo biti prostora za oddaje, kakršna je Tarča. Pa če se lotijo Goloba, Smodeja, Hojsa, Ruparja ali ne vem koga. Njihov edini cilj je v vsakem primeru, da mešajo drek — torej razpihujejo poenostavljen in populističen način razmišljanja — in da se grebejo za boljše ratinge. To je oddaja, ki bi jo bilo treba skiniti s programa takoj.

Naj mimogrede še enkrat — po šestih letih! — ponovim: takoj skiniti s programa bi bilo treba tudi Možinove Pričevalce.

Za pristranskega znanstvenega raziskovalca njegove baže imajo pričevanja njegovih intervjuvancev nedvomno neko empirično vrednost. Ni pa razloga, da bi to morali imeti možnost gledati na televiziji. Ne dve ure dolgih dolgočasnih, kao dolžnostnih oddaj z eno samo statično kamero in brez montaže.

Brez škode bi ukinili tudi Areno. Pirkoviča itak. Pa Vido Petrovčič. Na mojem privatnem seznamu za odstrel je tudi Eugenija Carl. Od oddaj pa bi z veseljem pogrešal tudi Panoramo. Odsotnost teh oddaj in posameznikov bi dobro vplivala na slovensko medijsko krajino.

Samo hudobno sprašujem

In kaj ima vse to, kar pišem, opraviti s peripetijami v zvezi z odločitvijo Ustavnega sodišča, da zadrži nekaj členov novega Zakona o RTV?

Po eni strani vse, po drugi pa nič.

Da nam ne bi bilo treba gledati takih prispevkov, kot je bil ta o kurentovanju na Ptuju, ne rabimo niti novega zakona o RTV, niti novega generalnega direktorja ali predsednika uprave, niti nove odgovorne infourednice. Ali kaj šele novega Sveta. Da se to ne bi smelo dogajati, je jasno vsakemu začetniku.

Pa si predstavljate, da bi se eden od obstoječega triumvirata ali vsi skupaj odločili, da je treba proti Jeleni Aščić ukrepati, ker je pač neposredno, prva odgovorna?

Ne navijam za sankcije, samo hudobno sprašujem.

Za kaj navijam

Navijam za to, da se znebimo tega zločestega triumvirata samega. Če ne bodo ukrepali proti Jeleni Aščić, ne bodo ukrepali iz gole prizanesljivosti. Kar ni politično sporno — ampak »samo« profesionalno sporno —, jih ne zanima. To so ti fucking prosti desni liberali. Toda po drugi strani iz namišljene, potuhnjene in spoznorske politične korektnosti ne bodo nikoli ukrepali proti Možini, Pirkoviču, Vidi Petrovčič, ker podpirajo njihovo deviantnost in bizarnost, preoblečeno v pluralistično drugačnost.

Mislim, da se ta odisejada z RTV ne bo dobro končala. Neglede na to, kako bo na koncu dneva odločilo Ustavno sodišče. Če nam njihova odločitev ne bo pogodu, si bo vlada morala izmisliti nekaj povsem drugega. Česar pa po mojem ni sposobna. Ker če bi bila, bi to znala že takoj.

Čakajoč na Godota pa se bomo kratkočasili s šimfanjem zdaj enih, zdaj drugih.