Vidi Petrovčič zagotovo ni lahko — in prav je tako. Ker komu pa je in le zakaj bi bila ravno ona nekakšna izjema? Zato po svoje razumem, če že ne podpiram njeno navidez bizarno domislico, da v zadnjo, če sem prav štel osmo epizodo omizja RTV Slovenija danes in jutri povabi direktorja psihiatrične klinike (ki je sicer rekel, da referendumskim debatam ni sledil).
Osebni problem
Razmere na RTV so namreč dejansko tudi osebni problem. Osebni v tem smislu, da jih tako dojema tudi javnost, ne samo novinarji. Če nam nekaj ni všeč ali če se z nečim ne strinjamo, to domnevnemu ali dejanskemu krivcu pripišemo kot njegov ali njen osebni problem, kot njegovo ali njeno moralno hibo ali celo deviacijo. In kar je še huje, v zvezi s tem celo domnevamo ali že kar prepričano razglašamo, da ima ta človek nekaj za bregom in da to počne zato, ker se mu splača.
V Sloveniji vlada kultura pripisovanja piškotkarstva kot metode moralnega diskreditiranja. Prepričani smo, da nihče nikoli nič ne naredi zastonj. Vedno ima materialen ali socialen razlog. In ta razlog je nagrada. Čokoladice in keksi. Priboljški. Bonboniere. Pasji piškoti, s katerimi nagrajujejmo kužke, če ubogajo. Odtod izvira ta metafora. In to niso nujno denar, honorar, napitnina ali služba. Lahko so tudi čast, ugled, pozornost, prepoznavnost, priljubljenost in odobravanje.
Avgusta 2023
A ostanimo pri/na RTV.
Novela Zakona o RTV bo objavljena v Uradnem listu konec januarja ali v začetku februarja 2023. Z objavo se bo iztekel mandat 29 članov Programskega sveta RTV, ki pa bodo opravljali svojo funkcijo še do takrat, ko bo v največ 60 dneh konstituiranih 17 novih članov novega Sveta RTV. To bo enkrat aprila.
Potem bo imel Svet 15 dni časa, da objavi razpis za predsednika uprave RTV in ga potrdi, ta pa bo predlagal še dva člana uprave, ki ju bo Svet imenoval v še naslednjih 30 dneh. Takrat bo že junij. Uprava pa bo nazadnje objavila razpis za direktorja Radia, direktorja Televizije in direktorja za digitalne vsebine.
Na referendumu izglasovana novela Zakona o RTV Slovenija bo torej uveljavljena oz. bo na polno zaživela šele konec julija ali v začetku avgusta prihodnje leto. Osem mesecev po glasovanju.
Pritoževanje zaradi nemile profesionalne usode je učinkovit osebni PR. To vedno vžge. Bom pa ja vedel. Saj sem morda edini, ki se na to nikoli ni šlepal. Zadnji tak primer je Jančič, ki hodi naokoli in joka, kako so ga na Siolu skenslali in dali bonboniero pač nekomu drugemu.
Moje mnenje
Takrat pa bo Vida Petrovčič morda že v pokoju. V Totem listu so jo v šali pošiljali kot mladostne energije polno okrepitev na Novo24TV, ampak jaz sam ne bi bil presenečen, če bi postala kar piarovka SDS. Navsezadnje je njena kolegica Mojca Pašek Šetinc postala poslanka Gibanja Svoboda.
Ko sem jaz nazadnje gostoval na Televiziji Slovenija — to je bilo marca 2019, v štirih epizodah oddaje Moje mnenje —, sta Vida kot urednica in Mojca kot voditeljica še zgledno sodelovali. Pred snemanjem smo se rahlo uravnoteženi gostje z njima prijetno pomenkovali o neprijetnih temah. Zapomnil sem si to, da nam je Vida z obžalovanjem povedala, da si Informativni program za razliko od recimo Razvedrilnega ne more privoščiti, da bi gostom honoriral sodelovanje. Posneli smo namreč ne več ne manj kot štiri enourne oddaje. Poznam pa tudi ljudi, ki iz principa ne sodelujejo na TVS, ker nočejo na lastne stroške subvencionirati njihovega programa. Pričakujejo vsaj kakšno bonboniero.
Privoščljivost in prizanesljivost
Sprašujem se torej, kaj se bo zgodilo na RTV, ko bo ta novela, za katero smo se — ali proti kateri smo se — borili kot levi, po osmih mesecih končno le uresničena. Kaj se bo zgodilo z insajderji, ki so se ji drznili protiviti?
Nihče ne bo verjel, da bodo — ko in če — Pirkovič, Petrovčič, Svetina, Možina, Rebernik, Urbanija skenslani zato, ker (milo rečeno) niso bili najboljši za svoj job. Mnogim se bodo brez bonbonier smilili. Ker gledamo osebno — in ne ločimo med privoščljivostjo in prizanesljivostjo.
Iz izkušenj vemo, da je pritoževanje zaradi nemile, politično ali poslovno pogojene profesionalne usode zelo učinkovit osebni PR. To vedno vžge in utre profesionalno pot za naprej. Bom pa ja vedel. Saj sem verjetno edini daleč naokoli, ki se na to nikoli ni šlepal.
Zadnji tak primer je Peter Jančič, ki hodi naokoli in joka, kako so ga na Siolu skenslali in dali uredniško bonboniero pač nekomu drugemu. Ni pa to seveda omejeno samo na desnico. Če bi sodili po številu (prijavljenih in razglašenih) primerov kratenja pravice do svobodnega izražanja oz. ravnanja po vesti in prepričanju, bi bila Slovenija nasplošno v samem vrhu najtotalitarnejših držav.
To se bo zgodilo tudi tokrat. Nihče ne bo verjel, da bodo — ko bodo in če bodo — Pirkovič, Petrovčič, Svetina, Možina in na čelu z njimi Rebernik in Urbanija skenslani zato, ker (prizanesljivo rečeno) niso bili najboljši za to, kar so pač morali delati. Mnogim se bodo brez bonbonier zasmilili. Ker gledamo na vse osebno — in pri tem niti ne ločimo med privoščljivostjo in prizanesljivostjo.
Opomba:
Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 4. decembra 2022, pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana.