Ogorčenje zaradi udeležbe nekdanje zunanje ministrice Izraela Cipi Livni na Blejskem strateškem forumu (BSF) se mi je zdelo popolnoma odveč. Moralistično signaliziranje zunanjepolitične korektnosti presega že vse meje. Mirovniški del etablirane politike je očitno prepričan, da je Slovenija po priznanju Palestine enkrat za vselej s to problematiko opravila in da na slovensko grudo ne bi smela več stopiti izraelska noga. Dobromisleči se kao nimajo kaj več pogovarjati z nobenim Izraelcem ali Izraelko — ker se v Gazi pač dogaja genocid.

Višek brezčutnega cinizma

Neprimernost povabila Cipi Livni na Bled so nasprotniki utemeljevali s tem, da je Izraelka. In to že vnaprej. Zato se ne smemo čuditi, da komentatorjev njena razprava na panelu v bistvu ni zanimala.

Je pa res nekaj.

Nekdanja izraelska zunanja ministrica je rekla: “Mi poskušamo preprečiti civilne žrtve. Dejansko so številke zelo visoke, in razumem sočutje do ljudi v Gazi, ki plačujejo ceno. Civilnim žrtvam se izogibamo, ampak med vojno pač ljudje plačujejo to ceno.”

Z mirovniškega stališča je to seveda višek brezčutnega cinizma in kronski dokaz za njeno vpetost v izraelsko genocidno politiko.

Trditev, da so civilne žrtve neizogibna postranska škoda vojne, je seveda res lahko cinična. Toda danes tako pač gledamo na vojno. Štiridesettisoč mrtvih Palestincev je strašna številka. Vendar potem vedno pomislim na Hirošimo in Nagasaki ter na Dresden in Berlin in druga nemška mesta, kjer je umrlo še bistveno, bistveno več civilistov.

V dobrih, starih časih to ni bilo tako strašno kot danes. Vsaj ne za zunanje opazovalce. Omenjena mesta so grosistično porazirali z atomsko bombo in eskadriljami bombnikov zato, da bi ja zanesljivo premagali Tretji rajh in Japonsko. Misel, da “med vojno pač ljudje plačujejo to ceno”, se leta 1945 ni zdela višek brezčutnega cinizma.

Minule zasluge

Organizatorji BSF niso povabili izraelskega predsednika vlade ali načelnika generalštaba IDF. Povabili so nekdanjo zunanjo ministrico, ki trenutno ni politično aktivna in ki za nameček kaže opozicijska stališča do uradne, agresivne, nepopustljive, maščevalne izraelske politike do palestinskega problema.

Del palestinskega problema pa je tudi uradna, agresivna, nepopustljiva, maščevalna, teroristična Hamasova politika. Kar je Cipi Livni tudi na Bledu povedala. Tako kot je to uresničevala v praksi, ko je še bila aktivna.

Tipičen primer političnega posploševanja je bila pripomba predsednice Nataše Pirc Musar: “Če mene vprašate, izbira te gostje ni bila ravno posrečena. V goste ne vabiš nekoga, ki zanika mednarodno pravo [in] ustanovno listino [OZN]. Sama sem preposlušala kar nekaj njenih izjav, zelo radikalne so. Slovenija dela točno nasprotno v Varnostnem svetu. Zavzemamo se za to, da bi znotraj mednarodnega prava našli rešitve, ta gospa pa takšnih naporov ne priznava.”

NPM je Cipi Livni denuncirala z argumentacijo po dedukciji — češ, če Izrael zanika mednarodno pravo in ustanovno listino OZN, potem ju zanika tudi Cipi Livni, ker je Izraelka. Zraven pa jo je še obtožila, da ne priznava slovenskih naporov v Varnostnem svetu. Kar je za našo predsednico očitno hud greh in razlog za zamero.

Jalta, Jalta

Še dlje je šla Levica, ki je BSF zaradi Cipi Livni kratko-malo bojkotirala. 

“Trditev, da povabilo izraelski političarki Cipi Livni na blejski strateški forum omogoča dialog in soočanje pogledov, je sprenevedanje. V Gazi poteka genocid. O tem ni mogoče voditi debate med obema stranema. Ne obstaja kompromis med izvajanjem [genocida] in nasprotovanjem genocidu. Ker vabilo ni bilo umaknjeno, BSF bojkotiramo.”

Tudi to je argumentiranje po asociaciji. Če se še za trenutek vrnemo v leto 1945, Churchill, Roosevelt in Stalin na Jalto niso povabili Hitlerja, da bi izpogajali mir. Seveda ne. Toda to je v bistvu argument Levice.

In kaj ima opraviti s tem Cipi Livni? Če bi že kdo nastopal v vlogi Hitlerja — in ki res ne bi pasal na Bled —, bi to bil kvečjemu Netanjahu. Toda današnja mednarodna politika na žalost ne funkcionira tako.

In ja, tudi meni se ta svet zdi danes strašen in krivičen.

Zato intelektualcev

Naj se sliši tudi drugo stran? Recimo. Ampak problem je res do neke mere tudi v tem, da je BSF zastavljen kot debatno zborovanje politikov ali bivših politikov. Blejski forum je prireditev, na katero ne bodo povabili recimo Juvala Noaha Hararija, ampak kvečjemu Cipi Livni. BSF je namreč tudi znamenje zatona intelektualcev kot kaste modrecev, ki so nekoč miselno vodili svet, ker so jih politiki poslušali. Dandanes pa politiki in bivši politiki poslušajo samo same sebe. Če se sploh hočejo poslušati.

A kaj hočemo, to je že druga zgodba. To je cena ne samo slovenskih prizadevanj za mednarodno vplivnost in prepoznavnost. In zato se bo treba sprijazniti, da bodo med udeleženci včasih tudi ljudje, ki jih ne maramo oz. jih sploh nočemo poslušati.