Kar se je zgodilo ob letnem nagovoru predsednice Nataše Pirc Musar poslancem Državnega zbora, ni samo še en primer političnega teatra, temveč je simptom globljega problema, ki tare našo demokracijo.

Janez Janša, vodja največje opozicijske stranke, je z izjavo “to ni moja predsednica” in odhodom iz dvorane še pred njenim nastopom poslal jasno sporočilo. To je bilo sporočilo, ki ni bilo namenjeno samo predsednici ali njegovim političnim nasprotnikom, temveč vsem državljanom.

Demokracija temelji tudi na spoštovanju legitimno izvoljenih predstavnikov javnih in državnih institucij ter na dialogu in pluralnosti mnenj. Toda ko se poslanci ene od največjih strank odločijo zapustiti dvorano, ne gre samo za nestrinjanje, temveč za simbolično zavračanje samih temeljev demokratičnega sistema.

Janševa poteza odpira vprašanja o tem, kaj pomeni biti demokrat v današnji Sloveniji.

Kdo je demokrat?

To ni edini primer, s katerim je Janša pokazal, kako daleč je pripravljen iti, da ohrani svojo vizijo razdvajanja, nadzora in oblasti.

Nedavni odhod treh vidnih članov SDS — Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha —, ki so Janšo zapustili zaradi nestrinjanja s strankarsko linijo, je razkril še eno razsežnost te problematike. Logar, dvajset let tako rekoč Janševa desna roka, njegov politični “otrok”, sledilec, zdaj na čelu nove stranke Demokrati, je bil takoj tarča njegovih napadov. Od zahtev po umiku imena nove stranke do groženj s tožbami in zahtev, da nekdanji člani vrnejo denar ali mandat, ki ga je SDS “vložila vanje”.

Takšno vedenje postavlja pod vprašaj ne samo Janševo interpretacijo demokracije, temveč tudi širše razumevanje političnega dostojanstva in spoštovanja demokratičnih procesov. Je demokrat tisti, ki ostane v dvorani in spoštljivo prisluhne mnenjem, s katerimi se ne strinja, ali tisti, ki izbere dramatičen odhod in s tem zanika legitimnost demokratično izvoljene predsednice?

Brez sence dvoma

Nataša Pirc Musar je bila izvoljena na rednih, poštenih in demokratičnih volitvah, ki so temelj našega političnega sistema. Zmagala je brez sence dvoma. In danes je — pa če nasprotniki to želijo ali ne — predsednica vseh Slovencev in Slovenk. Neglede na njihove politične preference.

Odhod iz dvorane članov stranke SDS ni zgolj vprašanje politične kulture, temveč vprašanje, kako nekateri razumejo in prakticirajo demokracijo. Demokracija ni samo vodenje države po volji večine, temveč tudi spoštovanje manjšin, zagotavljanje prostora za dialog in soočenje različnih pogledov. Odhod iz dvorane morda izraža trenutno nestrinjanje, a hkrati zanika možnost za dialog in razumevanje.

Janševa akcija in njegov odziv na notranje strankarske izzive ne kažejo samo na politično igro, temveč na globljo krizo vrednot, ki bi morala biti temelj vsake politične dejavnosti. Janez Janša je s svojo potezo morda želel pokazati odločnost in načelnost, svojo brezkompromisnost. Pokazal je pa tudi, da je pripravljen prezreti osnovna pravila demokratičnega sobivanja, kadar mu to ustreza. To pa ni več samo politična igra To je igra z ognjem. In to igro igra že vso svojo politično kariero in sproti požiga vezi, ki nas kot družbo držijo skupaj.

Potem pa še Pahor

Dodaten vpogled v slovensko politično dinamiko ponuja komentar odhoda poslancev SDS iz parlamenta s strani nekdanjega predsednika Pahorja. Njegova izjava, da je “prazen Državni zbor najslabše, kar se predsednici lahko zgodi”, ni le pokazatelj osebnih, lahko povsem drobnih nesoglasij, ampak tudi simptom širše politične kulture. Namesto da bi izpostavil neprimernost Janševe poteze in podprl institucijo predsednika kot simbola enotnosti države, kar je 10 let predstavljal tudi sam osebno, je njegov komentar nenamerno ali namerno preusmeril del “krivde” na aktualno predsednico.

Takšno ravnanje ne samo zmanjšuje avtoriteto položaja predsednika države, ampak tudi spodkopava demokratične norme spoštovanja in podpore, ki bi jih morali izkazovati vodilni politični akterji. Demokracija ni samo sistem vladanja, temveč je tudi kultura dialoga, spoštovanja in podpore, tudi ko so politična mnenja razdeljena.

Pahorjeva izjava odraža večji problem v slovenski politiki, kjer pogosto prevladujejo osebni obračuni in kjer se politične razlike uporabljajo kot orodje za slabitev nasprotnikov namesto kot priložnost za konstruktiven dialog.

Ko se temelji države zamajejo

Tako Janševo dejanje kot Pahorjevo sporočilo nas silita v razmislek o tem, kaj resnično pomeni biti demokrat. Demokratičnost ni zgolj formalno spoštovanje pravil, ampak je življenje vrednot, ki jih ta pravila ščitijo. Odprtost za različna mnenja, sposobnost dialoga in predvsem spoštovanje institucij, ki predstavljajo državo. Ko se ti temelji zamajejo, se zamajejo tudi temelji države.

Janševo ravnanje ni samo notranjepolitično, ampak lahko vpliva tudi na podobo Slovenije na mednarodnem prizorišču. Ko se vodja največje opozicijske stranke odloči za odhod iz dvorane ob govoru državne predsednice, to lahko vzbuja dvome o politični stabilnosti in zrelosti Slovenije.

Poleg tega Janševa politična drža kaže nevarno smer za vzgojo prihodnjih generacij politikov. Kako naj mladi politiki črpajo izkušnje iz okolja, kjer se demokratične vrednote razvrednotijo na takšen način? To je vprašanje, ki sega preko trenutnega političnega trenutka in postavlja temelje za razvoj politične kulture v prihodnosti.

Mnogo več!

Zato je pomembno, da državljani pravilno razumemo Janševo dejanje. Značaj človeka. To ni dejanje junaka. To dejanje je samo odraz osebnostnih lastnosti, značilnih za njegovo javno in politično nastopanje: namreč nestrpnost do nasprotovanj, želja po polarizaciji skupnosti, neupoštevanje in ignoriranje institucionalnega spoštovanja, želja po dramatiziranju, vzvišenost. Tako dejanje je veliko več kot politični manever. Je izraz njegovega značaja, ki ima globok vpliv na njegov odnos do vodenja, politike in medosebnih interakcij.

V teh turbulentnih, negotovih časih je ključnega pomena, da se naši politični voditelji zavežejo k vrednotam, ki spodbujajo skupno dobro in častno služenje javnosti. Ljudem. Brez tega zavezništva tvegamo, da se bo politična scena preoblikovala v prostor, kjer popolnoma prevladujejo izključevanje, antagonizem, cinizem, prezir.

Slovenska demokracija si zasluži več. Slovenija si zasluži več. Mnogo več!