Kar slabo mi postane, ko slišim ali berem o 13.000 računalnikih Ministrstva za digitalno preobrazbo, ki se še vedno valjajo po nekem skladišču. No, zdaj jih je že kakih tri tisoč manj, ker so jih nekaj razdelili šolam.

A to ne spreminja pogleda na ravnanje aktualne vlade, kakršno se kaže v vzorcu manevra z računalniki. Zgodba je ob počasnem reševanju težav lani poplavljenih in fiasku z nakupom sodne stavbe na Litijski namreč najbolj nedvoumna manifestacija neodgovornosti te vladne garniture do davkoplačevalskega denarja, njene organizacijske nesposobnosti, neučinkovitosti, personalne nerodnosti, politične neizkušenosti, blefa in še marsičesa. Če je za tem tudi kaj hujšega — recimo korupcija, favoriziranje izbranih in podobne lumparije —, nam bodo dokazali drugi.

Nerešene zgodbe

Nerešene zgodbe prizadetih v poplavah, negotovost, sesuta življenja, ujeta v počasne in nesposobne birokratske procese so ena najbolj tragičnih, življenjsko usodnih, psihično uničujočih zadev, zaradi katerih je vladajoče lahko sram.

Pred več kot letom dni je Ministrstvo za digitalno preobrazbo z veliko pompa oznanilo hvalevreden nakup 13.000 računalnikov — za socialno šibke družine in njihove otroke. Cilj je bil, da deprivilegiranim omogočijo dostop do vse bolj digitaliziranega sveta.

Na prvi pogled je šlo za plemenito, skoraj nujno akcijo, ki ji nihče ni oporekal. Vsaj ne naglas. Toda zgodba, ki se je razvila kasneje, meče senco dvoma na smotrnost, transparentnost in učinkovitost odločitve.

Brez analize

Najprej se je izkazalo, da je MDP kupilo računalnike brez predhodne raziskave o dejanskih potrebah. Niso vedeli, koliko računalnikov je resnično potrebnih, kakšne zmogljivosti bi morali imeti, in komu bi jih bilo najbolj smiselno razdeliti. Kupili so jih na slepo, brez prave analize.

Vse to kaže na pomanjkanje strateškega načrtovanja in postavlja pod vprašaj porabo javnih sredstev.

In to še ni vse! Dva meseca po nakupu, ko so Slovenijo prizadele hude poplave, je Ministrstvo presenetilo z izjavo, da so računalnike kupili tudi za žrtve poplav. Kako neki? Poplave so vendar bile šele po nakupu! Če je bilo 13.000 računalnikov kupljenih namensko, jih za žrtve v poplavah ne bi smelo ostati nič. Očitno so tudi izjave o izvirnem namenu nakupa bile neresnične. To samo še povečuje dvom v verodostojnost ravnanja MDP in še posebej ministrice.

Projekt zdaj preiskujejo pristojni organi. Obstaja resen sum, da je med ponudniki računalnikov prišlo do kartelnega dogovora. Nakup je bil namreč razdeljen med štiri ponudnike, njihove cene pa so bile sumljivo skladne. V zraku je sum korupcije. In če se izkaže, da je bil projekt sredstvo za neupravičeno pridobivanje koristi na račun davkoplačevalcev, bo to še en velik udarec za zaupanje javnosti v državne institucije.

Nesmiselna distribucija

Do danes je Ministrstvu uspelo razdeliti okoli 3.000 računalnikov. Večinoma šolam. Del nedomišljenosti projekta je bilo namreč tudi to, da je bilo treba spremeniti zakonodajo, preden so sploh začeli z distribucijo računalnikov zasebnim uporabnikom. To je bilo zakonsko urejeno šele marca letos. Skoraj leto dni po nakupu. V tem času so računalniki čakali, da se nekaj zgodi. In to za okoli 2.500 evrov na mesec, kolikor je stal najem skladišča.

Po objavljenem razpisu in podaljšanem roku razpisa so pristojni prejeli nekaj več kot 2.000 prošenj. Po zadnjih dostopnih podatkih so jih odobrili dobrih 600. Kar je zanemarljivo glede na število kupljenih računalnikov.

Interpelacija

V ozadju tega računalniškega cirkusa je pristojna ministrica za digitalno preobrazbo prestala interpelacijo. Kljub resnim očitkom, dvomom o njeni osebni usposobljenosti in integriteti, ji je s podporo koalicije uspelo ostati na položaju.

Toda volilci in volilke si o tem mislimo svoje. Transparentnost in odgovornost sta za zaupanje v javne institucije ključni. Ta zgodba je resen preizkus, kako deluje naša država.

Vprašanje, ali je bila ta investicija res namenjena socialno šibkim ali pa smo bili priča samo še enemu primeru oškodovanja proračuna in zlorabe davkoplačevalskega denarja, ostaja odprto.

Čez prst

Digitalna preobrazba je seveda nujna in pomembna, da bomo dohajali razviti svet. A to se ne dela na pamet ali čez prst. Predvsem pa morajo vladajoči skrbno in odgovorno ravnati s sredstvi, ki jim ne pripadajo. Ta denar je davkoplačevalski. Naš.

Ideja pade, če za njo ne stoji dobra izvedba. In prav to je problem naše nesposobne oblasti. Projekt digitalne preobrazbe očitno ni premišljen, zato se ideje hitro spremenijo v polom. Korist od tega ima samo peščica izbrancev. V tem primeru dobavitelj in vsaj še najemodajalec skladiščnih prostorov.

Želimo si, da bodo pristojni organi, ki preverjajo poštenost dejanj v ozadju, svojo nalogo opravili temeljito in da bodo odgovorni za morebitne nepravilnosti ustrezno sankcionirani.