Predbožični čas je res čaroben. Čeprav je do prihoda prvega dobrega decembrskega moža še več kot dva meseca — do parlamentarnih volitev pa vsaj še pol leta —, politiki že zdaj postajajo dobri možje. Še včeraj nam je za vratom visela grožnja dodatnih obdavčitev, danes pa … — olajšanje. Naši dobri možje iz politike hodijo že dolgo pred božičem in novim letom naokrog z vrečami sladkarij. Nasmejani in dobrosrčni. Obdarujejo nas, kot da je njihovo srce večje od državnega proračuna.
Lahko smo hvaležni
Tokrat nas je razveselil sam predsednik vlade. Seveda, sporočila o dobrih delih in darovih so njegova naloga, medtem ko manj prijazna sporočila prepušča ministrom. Kakorkoli, nekateri smo res lahko hvaležni. Normirancem, ki smo še pred časom trepetali pred obeti novih, še višjih davčnih bremen, je premier “sprostil” višino prihodkov še bolj razkošno, kot so si jo zamislili desni avtorji tega koncepta.
Darilo sprejemamo z iskrenim veseljem. Občutek je tak, kot če otroku odkleneš vrata v shrambo s piškoti. Rok trajanja je resda vprašljiv, a darilu se ne gleda v zobe.
Parada dobrih del
Toda letos se parada dobrih del pri tem še ne ustavi. Vlada je napovedala še eno darilo: povsem neobdavčena božičnica za vse zaposlene v Sloveniji naj bo vredna vsaj polovico minimalne plače — in naj velja kot 14. plača.
Všečno? Brez dvoma. Realno? Za marsikaterega delodajalca je to veliko vprašanje. Tisti, ki lahko, so že doslej dajali veliko več. Tisti, ki komaj preživijo, so zaposlenim namenili zaposlenim vsaj nekaj drobiža za praznični čas.
Zdaj ne bo več vprašanje, ali zmorejo ali ne. To bo zdaj ukaz.
Satira
Tukaj se začne satira. Politiki so namreč edini ljudje na svetu, ki lahko obljubljajo darila, za katera nimajo pokritja v denarnici. Božiček ima sani z jelenčki, kamor naloži darila, Miklavž ima koš, vlada pa ima … — gospodarstvo. To je njihov Božiček. Gospodarstvu lahko naložijo, da plačajo darila, potem pa se še slikajo ob obdarovanih.
Tako se Slovenija v predvolilnem času spremeni v pravljično deželo. Obljube rastejo kot gradovi v oblakih. Vsak zaposleni bo imel božičnico, vsak normiranec bo živel z manj davčnega pritiska. Vsi bomo zadovoljni, nihče ne bo prikrajšan. Volitve so tisti čas, ko vsi postanemo otroci. Zaupljivi, naivni in hvaležni. Čeprav vemo, da nas bodo te sladkarije na koncu stale veliko več.
Stroga dieta? Ne!
Najboljše pri vsem pa je, da politiki še predobro vedo, kako nas navdušiti. Nikomur ne obljubljajo stroge diete ali grenkih tablet. Ne. Ponujajo nam bombone in čokolado. Sladke ukrepe, ki se priležejo v trenutku, a hitro pustijo posledice. Predvolilni bombončki so kot karamelna lizika: sprva ti je všeč, a ko jo poližeš do konca, ugotoviš, da ti je ostal samo lepljiv jezik in začetek zobne gnilobe.
Tako smo normiranci dobili svojo liziko, zaposleni svoje čokoladne tablice — delodajalci pa položnice. Ljudje so veseli, saj bo vsaj december svetlejši. Pametni in razumni pa vedo, da vse te obljube sodijo v predal predvolilnih obljub, kamor shranjujemo sladke iluzije, ki jih politiki radi servirajo. Vemo, da bo po volitvah predal zaprt in da bo od lizik, bombonov čokoladic bo ostal samo še prazen papirček.
Bitja navade
Ampak ljudje smo bitja navade. Tako kot se vsako leto veselimo prvih snežink, se vsaka štiri leta veselimo predvolilnih daril. Čeprav vemo, da je to trik, se pustimo zapeljati. Politiki točno vedo: volilci niso zobozdravniki. Volivci ne razmišljajo, kaj jim sladkarije povzročijo dolgoročno, temveč kako sladke so v trenutku, ko jih poskusijo.
Najbrž bi morali biti hvaležni. Ne zgodi se vsak dan, da nas vlada obravnava kot otroke. Da nam daje darila in nas prijateljsko treplja, čeprav obenem ve, da bodo darila v bistvu kupili naši starši. No, v resnici podjetja, gospodarstvo. Ali pravzaprav prihodnje generacije, ki bodo odplačevale današnje sladke dolgove.
Kot otroci
In tako gremo proti volitvam, obloženi z bomboni, karamelami in gradovi v oblakih. Vemo, da bomo po volitvah spet na dieti. Grenki, brez sladkorja, brez darilnih vrečk in z ruševinami gradov. A ljudje smo kot otroci. Vsakič znova nasedemo, ker so sladkarije preveč mamljive. Politiki pa točno vedo, da na volitvah ne izbiramo zobozdravnika, ampak tistega, ki nam je razdelil največ bombonov.