Kulumne
#državljanstvo #volitve #referendum
Druga Švica: Kratka zgodovina v glavnem dolgočasnih referendumov
Logo 22.04.2024 / 06.10

Po skoraj 30 letih referendumov se ga lahko fajn zakadimo in preferenčno in dostojanstveno pokopljemo svoje aktivno državljanstvo.

Od primerjave s Švico ni ostalo drugega kot to, da je tudi kao Sloveniji podobna alpska državica znana po številnih referendumih kot metodi demokratičnega odločanja:

Bralce prosim, da to puščobno kolumno vendarle pozorno preberejo in se zamislijo, s čim vsem smo se kot aktivni državljani v zadnjih tridesetih letih ukvarjali. Si belili glave, o tem poročali, debatirali, se prepirali, celo zmerjali, si prizadevali biti čim bolj na tekočem.

No, saj. V starih časih, ko se je Slovenija osamosvajala, so si mnogi domišljali, da bomo postali druga Švica. To naivno, iluzorno prepričanje je temeljilo na ne neresničnem, vendar varljivem dejstvu, da je bila Slovenija v okviru Jugoslavije najbolj politično napredna, najbolj svobodna, najbolj demokratična in tudi ekonomsko najuspešnejša.

Če se danes primerjamo z drugimi ostanki nekdanje Jugoslavije, je Slovenija morda še vedno v nekakšni prednosti — čeprav seveda relativni —, medtem ko od primerjave s Švico ni ostalo nič drugega kot to, da je tudi kao Sloveniji podobna alpska državica znana po številnih referendumih kot metodi demokratičnega odločanja.

Narod naš dokaze hrani

Narod naš za to dokaze hrani. Spletna stran Državne volilne komisije je svojevrsten odraz slovenske politične in državljanske zgodovine. V arhivu lahko najdete podatke, ki so se nam zdeli takrat zelo pomembni, morda celo usodni, pozneje pa smo na večino pozabili.

Niti jaz nisem tako ciničen, da bi si upal trditi, da so bili vsi ti referendumi — ki jih v nadaljevanju navajam za osnovno osvežitev spomina — brez veze. Nekateri so bili še kar pomembni. Namreč v tem smislu, da je bilo dejansko prav, da so nas politiki eksplicitno vprašali, kaj si o konkretni zadevi mislimo.

Toda v večini primerov so bili referendumi samo zato, ker se politiki niso znali, mogli ali hoteli odločiti v našem imenu. Ker pač niso nič bolj pametni kot mi volilci.

Skratka

Gremo po vrsti.

Leta 1996 je bil referendum o volitvah v Državni zbor. Leta 1999 je bil referendum o financiranju izgradnje Termoelektrarne Trbovlje (TET 3). Leta 2001 je bil naknadni zakonodajni referendum o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Leta 2003 sta bila dva dvojna referenduma: prva dva o pristopu Slovenije k Evropski uniji in o pristopu k NATO paktu, druga dva pa o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in o privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice. Leta 2003 je bil tudi predhodni zakonodajni referendum o predlogu Zakona o spremembi zakona o trgovini. 

Leta 2004 je bil naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavega sodišča št. U-I-246/02-28. (Ta mi je najbolj všeč. Sem glasoval? Ne vem. Najbrž ne.) Leta 2005 je bil naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o RTV Slovenija. Leta 2006 je bil referendum o ustanovitvi občin in določitvi oz. spremembi njihovih območij. Leta 2007 je bil referendum o Zakonu o zavarovalnicah. Leta 2008 je bil posvetovalni referendum o pokrajinah. Leta 2010 sta bila referenduma o arbitražnem sporazumu in še eden o RTV Slovenija.

Leta 2011 so bili kar štirje referendumi: o Zakonu o malem delu, o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Leta 2012 je bil zakonodajni referendum o Družinskem zakoniku. Leta 2014 je bil še en zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in o arhivih. Leta 2015 je bil zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Leta 2017 je bil zakonodajni referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper. Leta 2018 je bil ta isti referendum ponovljen.

V najnovejši zgodovini pa je bil leta 2021 zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah. Leta 2022 pa še — istočasno, enoglasno — trije zakonodajni referendumi: o noveli Zakona o vladi, noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli Zakona o RTV Slovenija.

Aktivno državljanstvo

In zdaj, leta 2024, bodo še trije posvetovalni referendumi: referendum o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, referendum o uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah in referendum o predlogu Zakona o pridelavi, predelavi in uporabi konoplje.

Res. Po teh skoraj tridesetih letih nam res ne prostane drugega, kot da se ga fajn zakadimo in zadeti za nazaj ugotovimo, da volitve doslej niso bile odločanje o naših političnih preferencah — in da mirno in dostojanstveno pokopljemo svoje aktivno državljanstvo.

NAROČI SE
#državljanstvo #volitve #referendum
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke