Zakaj privrženci ekonomske svobode ne marajo demokracije? Odgovor je preprost. Zato, ker demokracija kvari njihovo igro. Zato, ker je ekonomska svoboda svoboda za premožne. Zato, ker desničarski, konservativni think-tanki kot Heritage Foundation, Cato, Fraser Institute in drugi, ki jih financirajo ameriške korporacije, definirajo ekonomsko svobodo kot učinkovito sodno varstvo lastninskih pravic, kot majhno državo z nizkimi davki in brez regulacije, kot fleksibilen trg dela z nizkimi stroški odpuščanja in brez minimalne plače ter kot prosto mobilnost kapitala in nizko inflacijo.
Zakon ščiti njihovo lastnino. Majhna država jim zagotavlja, da nihče ne moti njihovega izkoriščanja monopolov in da jim ni treba plačevati davkov. Prosta mobilnost kapitala jim omogoča davčno optimizacijo med državami in prelivanje premoženja v davčne oaze. Fleksibilni trg dela jim zagotavlja nizke stroške dela in s tem višje dobičke. Nizka inflacija pa preprečuje, da bi njihovi prihranki in posojila izgubili vrednost.
Indeksi svobode
Ekonomska svoboda je svoboda bogatih. Revni oz. v revnih družinah rojeni nimajo veliko možnosti za uspeh. Bogati si lahko privoščijo elitno izobrazbo in zdravstveno oskrbo. Revni ne morejo ne do enega in ne do drugega. Bogati so s političnimi donacijami ustvarili sistem, v katerem sta kvalitetno zdravstvo in šolstvo plačljiva in prohibitivno draga. Ustvarili so sistem, v katerem premožnim ni treba plačevati veliko davkov, s katerimi bi sicer država lahko financirala univerzalno dostopno ter kvalitetno zdravstvo in šolstvo.
Ekonomska svoboda je doma tam, kjer vojska in policija skrbita za zaščito elite in njihove lastnine. Recimo v Čilu ali v Hongkongu, ki gorita v protestih.
»Verjamem, da je relativno svobodna ekonomija nujen pogoj svobode. Obstajajo pa dokazi, da demokratična družba, ko je enkrat vzpostavljena, uničuje svobodno ekonomijo.«
Čile, Hongkong … — Slovenija
Na tej povezavi si lahko preberete razlago zgodovinarja Quinna Slobodiana v The Guardianu, zakaj ni treba biti presenečen, da se med najbolj “ekonomsko svobodnimi” državami velikokrat znajdejo avtoritarne države, pa tudi nekaj o historiatu indeksov ekonomske svobode.
Ekonomska svoboda je skratka doma tam, kjer vojska in policija skrbita za red — pardon: za zaščito bogate elite in njihove lastnine. Recimo v Čilu, ki je na lestvici najbolj ekonomsko svobodnih držav med 25 najbolje uvrščenimi, ali v Hongkongu, ki bi bil 10. najbolj ekonomsko svobodna država, če bi bil država.
Če torej slišite človeka, ki se pritožuje, kako nizko je uvrščena Slovenija po nekem indeksu ekonomske svobode v primerjavi z državami, ki gorijo v protestih, potem vedite, da ga v bistvu moti slovenska demokracija.
Opomba:
Tekst je bil objavljen v sredo, 13. novembra 2019, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Zakaj ljubitelji “ekonomske svobode” sovražijo demokracijo?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.