Evrovizijo 2023 si bomo zapomnili po epohalni pripombi Tanje Ribič na Facebooku: “Sinoči [v soboto] smo bili priča razkroju zahodne civilizacije. Čestitke našim fantom, eni redkih svetlih točk.”
Razkroj zahodne civilizacije? Hudo! Takšno izjavo bi prej pričakoval kvečjemu od kakega desničarskega kritika kulturnega marksizma. Ampak ja, resno: kako je mogoče, da so se Joker Outi uvrstili šele na bedno 21. mesto?
Slovensko hudovanje nad propadanjem civilizacije — no, ja: vsaj glasbene — ni nerazumljivo. Prevečkrat smo že bili razočarani nad slabo uvrstitvijo naših, da bi še naprej sprejemali evropski (evrovizijski) glasbeni okus kot nekaj merodajnega in si na podlagi tega očitali, da pač ne znamo.
Po drugi strani pa nam je bilo prevečkrat tudi jasno, da je bila slaba uvrstitev naših zaslužena in da drugače pač ni moglo biti, ker nismo mi za to.
Kaj torej?
Še nikoli se ni nobenemu od dobrih slovenskih izvajalcev zgodila tako v nebo vpijoča krivica kot prav Joker Outom. In to zato, ker ne pomnimo Evrovizije — vsaj ne tiste, na kateri bi Slovenijo zastopal dober izvajalec z dobro skladbo —, ki bi bila tako brezvezna kot letošnja.
Dolgčas
Letošnja Evrovizija je bila pod krinko glamurja, medijskega pumpanja, ekumeničnega brat-in-sestrskega objemanja nastopajočih in kazanja finger heartov zelo dolgočasna. Ne spomnim se, da bi bila kdaj tako dolgočasna. (Čeprav: ozakaj bi si pa to sploh zapomnil?)
Zmagovalna skladba je v glasbenem smislu totalno brez veze. Pa tudi nastop sam ni bil nič posebnega za gledat. Ne verjamem, da si ga bo razen najbolj ortdoksnih fanov kdo zapomnil. Res mi ni jasno, kako je lahko ta ženska zmagala. Kako lahko ta muzika zmaga.
(Njen zmagovalni komad izpred enajstih let je bil sicer za en beat boljši. Sem šel gledat na YouTube. Ker se ga ne spomnim.)
Če že komu, bi privoščil zmago Fincu, ki je faca, komad — z nastopom vred — pa še kar izviren in zabaven. Pa tudi Belgijec z imenitnim diskom s klobukom se mi je dopadel. Daleč najbolje oblečen od vseh. (Pa tudi z glasom me je bolj spominjal na “pokojnega” Boy Georgea kot pa tisti dejanski fake impersonator.)
Brez ekscesov
Dolgočasna pa je bila letošnja Evrovizija ne samo zato, ker ni bilo zapomnljivih vrhuncev, ampak tudi zato, ker ni bilo ekscesov. Ne glasbenih ne kulturnih ne družbenih. Tako dolgo so nas navajali na šokantnost in trasgresivnost, da se nam na lepem zdi vse tako normalno, da ob tem samo še zehamo.
Dolgočasna je bila Evrovizija ne samo zato, ker ni bilo vrhuncev, ampak tudi zato, ker ni bilo ekscesov. Ne glasbenih ne kulturnih ne družbenih. Tako dolgo so nas navajali na šokantnost in trasgresivnost, da se nam na lepem zdi vse tako normalno, da ob tem samo še zehamo.
No, še najbolj ekscesni ali celo edini res ekscesni so bili Let 3. Kar ni v nasprotju z zgornjim odstavkom. Kontroverzni, škandalozni bend nas je tudi tako dolgo navajal na ekscesnost — čeprav iz nekega drugega vica —, da so zdaj lahko končno uleteli na Evrovizijo.
Hrvaški je sicer treba čestitati za pogumno in drzno potezo, da izberejo baš Let 3. V kontekstu evrovizijske nastopaške, glasbene in scenske kulture — in dominantnih preferenc za pop nasploh — tak bend seveda ni nobena garancija za uspeh. Pove pa kaj pozitivnega o kulturni politiki države, ki si drzne s tako provokativno muziko in z grdimi, postaranimi, izven postsocialističnega konteksta ne čisto razumljivo odštekanimi, dizajnersko našemljenimi izvajalci nastopiti na Evroviziji.
Musical powers that be
Za Slovenijo pa je uspeh že to, da so bili letos izvajalci izbrani brez volitev, da tako rečem, in da so musical powers that be celo znali izbrati take, ki so navdušili vsaj vse doma, če že ne potem na licu mesta še v Evropi in po svetu.
Joker Out so zagotovo najbolj simpatičen bend, kar jih je kdaj tlačilo zemljo domačo — pa še lep kos tuje zraven.
Bolj kot glasbeni so Joker Out slovenski družbeni, družabni fenomen. Zato v normalnih pogojih ni bilo realno pričakovati, da bodo na Evroviziji dosegli kdo ve kak uspeh. Ker to vendarle ni glasba, s katero bi se Evropejci množično infatuirali. Ker so za razliko od nas Slovencev že vse slišali. In četudi nikoli ne vemo, na kaj bodo v danem trenutku res dol padli.
Slovensko hudovanje nad propadanjem glasbene civilizacije ni nerazumljivo. Prevečkrat smo že bili razočarani nad slabo uvrstitvijo naših, da bi še naprej sprejemali evropski (evrovizijski) glasbeni okus kot nekaj merodajnega in si na podlagi tega očitali, da pač ne znamo.
Feelgood soft pop rock
Toda letošnja Evrovizija niso bili normalni glasbeni pogoji, pod katerimi Joker Out ne bi mogli posebej izstopati. Imeli so srečo v nesreči, da so sodelovali na eni od verjetno najslabših Evrovizij v njeni šestdeset-plus-letni zgodovini.
Med sedemintridesetimi ali šestindvajsetimi glasbenimi točkami so Joker Out izstopali, ker so izvajali prijazen, pozitiven in prešeren feelgood kao oster soft pop rock, nadgrajen z njihovo neznansko simpatičnostjo in prikupnostjo, sproščenostjo in — to je že treba priznati — z občudovanja vrednim profesionalizmom za njihova leta.
No, v redu: niso jih znali tako dobro obleči, kot se zna obleči Harry Styles. Ampak to še ni najhuje.
Tuga in afnanje
Slovenijo je na Evroviziji zastopalo nekaj dobrih izvajalcev, pa tudi še bisteno več slabih. Toda še nikoli se ni nobenemu od dobrih slovenskih izvajalcev zgodila tako v nebo vpijoča krivica kot prav Joker Outom. In to zato, ker ne pomnimo Evrovizije — vsaj ne tiste, na kateri bi Slovenijo zastopal dober izvajalec z dobro skladbo —, ki bi bila tako brezvezna kot letošnja. Res je, zaslužili bi si biti najmanj tretji ali peti ali z malo smole vsaj deseti. Ker vseh drugih petnajst ali dvajset skladb in nastopov je bila precejšnja tuga in afnanje. Kar se slučajno zdaj pač nosi.