Mediji radi razglašajo, da so tako imenovana četrta veja oblasti in eden od družbenih stebrov demokracije. Ker da z informacijami ozaveščajo ljudi in jim z objavljenimi mnenji razlagajo svet, v katerem živimo.

To je do neke mere res, obenem pa je tudi daleč od resnice. Samodeklarirana pomembnost medijev deloma drži, deloma pa je samo marketinški trik, da bi od državljanov nafehtali par evrov ali par minut pozornosti.

Zahvaljujoč medijem smo po eni strani res lahko dejansko na tekočem, po drugi pa zna biti za nas bolje, če ponudbo industrije novic s pravo mero racionalnosti, cinizma in zavestne ignorance vsaj filtriramo. Če seveda znamo ali moremo.

Naj te nepopularne trditve podkrepim s tremi navidez nepovezanimi primeri.

Sosedov bosopet

Slovenski spletni medij, ki se ima za pomembnega in kvalitetnega — s čimer nočem naravnost trditi, da je nepomemben in nekvaliteten (ni pa izključeno) —, je te dni objavil z družbenega omrežja pobrano trivialnost. Nekdo je v nekje v Avstraliji (na ulici, v mestu, na asfaltu) videl nekaj bosonogih ljudi, diskretno pofotkal tri pare stopal, ne več … — in se na X-u posplošujoče vprašal, ali je tam spodaj normalno, da folk hodi bos.

Mene to jezi, da je za medije dandanes že vsaka konverzacijska debilnost — celo ne nujno dejanska bizarnost — z družbenih omrežij lahko vir kao zanimivih (in brezplačnih) informacij, ki ga za prgišče klikov tako radi pograbijo.

Pa še to: konkretni transfer velepomembne informacije je bil najmanj dvostopenjski. Dotični slovenski medij ni pobral bosonogih Avstralcev direktno iz originalnega vira na bivšem Twitterju, temveč iz nekega spletnega medija iz (sorry) faking Republike Srpske.

Toliko o slovenskem medijskem svetovljanstvu. Možno pa je seveda domnevati, da so tudi Srbi to sneli iz nekega medija, ne z X-a.

“Primitivci”

Drugič.

Bivši zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je bil zgrožen zaradi zasedbe študentov FDV v podporo Palestini. Problem je videl v tem, da so študentje na faksu (med drugim) izobesili plakat, na katerem je pisalo “FUCK NATO” — in jih označil za “primitivce” pod vplivom “generacije profesorjev [FDV], ki so zelo radikalno levičarsko usmerjeni”.

Napis ni bil všeč niti še kar razumevajočemu rektorju UL dr. Gregorju Majdiču, ki se je nevede postavil pred ta plakat, ko je po pogajanjih z uporniško študentarijo dajal izjavo za televizijo. Čutil se je dolžnega pojasniti, da “FUCK NATO” ni njegovo stališče.

Študentske demonstracije niso nič novega. Tudi v Sloveniji imajo zelo dolgo zgodovino. Študentje skoraj praviloma protestirajo proti politikam establišmenta ter krivicam in grozotam, ki jih ta povroča ali vsaj pasivno opazuje.

Pri tem v okviru legalnih možnosti zbiranja in izražanja mnenj ne izbirajo sredstev, niti ne pazijo na jezik. Pričakovati od bodočih intelektualcev, da se bodo pri svojih dvajsetih in nekaj letih na protestu proti čemerkoli dosledno spodobno izražali, je smešno, da ne rečem celo konservativno farizejsko.

Za vsako ceno mnenje

Glede Izraela in Palestine bi normalen človek pričakoval — še posebej od bivšega ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije —, da v intervjuju, uslužno objavljenem v desničarskem mediju, ne bo dajal izjav, kot da je (bil) zunanji minister Izraela.

Zgražanje nad pišmevuharsko vulgarno dikcijo mladih protestnikov pa ni samo posledica nove konservativnosti, ampak tudi cele vrste faktorjev, povezanih z mediatizacijo.

Mediji so dandanes vedno in povsod zraven. Kamere so povsod. In to ne samo nadzorne kamere, ki jih tako radi preštevamo, ampak tudi televizijske. Medijem nič ne uide. V tem je poanta. Ker so watchdogi. Zavohajo vsiljivce, lažnivce, tatove, sleparje — kar je super —, na žalost pa tudi kolokvialne vulgarizme na transparentih ali “ubi janšu” mimoidočega primitivca … — in bog ne daj tudi bosonoge Avstralce.

Pa tudi nam konzumentom nobena informacija ne uide. In kakor hitro jo opazimo, se že čutimo dolžne o njej imeti mnenje. Bolj pomembno kot sama informacija, ki zaokroži, je pomembno naše mnenje. Kot da se v tem mediatiziranem svetu nekaj zgodi samo zato, da bi od nenehnega bombardiranja z informacijami zdolgočasena publika lahko imela o tem mnenje. Svoje mnenje. Izvirno mnenje. Za vsako ceno svoje in izvirno mnenje. Pa če je še tako neumno in/ali irelevantno.

Jebeš japonke

In ker v tretje gre rado, še to: dolgočasno previdni in popolnoma brezperspektivni Anže Logar je dal intervju, v katerem je dolgočasno previdno in popolnoma brezperspektivno omenil, da bi se na naslednjem kongresu SDS utegnil potegovati za mesto predsednika stranke.

Kako razburljivo! Spretno zavajajočemu naslovu intervjuja so nasedli vsi. Od radovednežev, ki imajo Janše poln kovček, pa do Janše samega. To je bila velika novica. Kot “FUCK NATO” ali jebeš japonke. Na koncu vedno ostanemo bosi.