Prvomajski teden ni samo prazničen, ampak tudi pester in zabaven. To pa zato, ker je glavna tema v družbi delo, delo, delo … — kar je med množičnim nedelom izpadlo ironično. Pomislite: ljudje med počitnicami najraje in največ govorijo o delu!

“Fenomeni našega časa”

Premier Golob je bil v prvomajski poslanici vizionarski:

“Delodajalci bodo v prihodnje iskali zlasti znanje. Digitalizacija, umetna inteligenca in drugi fenomeni našega časa obetajo, da bomo v prihodnosti delali precej drugače, kot smo doslej.”

Kako zelo res! Samo poglejte recimo vicmaherje. Še ne tako davno so se duhoviteži odločili, da je to poklic, se preimenovali v standup komike in začeli honorarno ali poklicno nastopati na lokalnih odrih — danes pa so glavni frajerji prijetnega s koristnim na križarjenjih po Sredozemlju. Modeli se vkrcajo na ladjo in nastopajo za turiste!

Ne vi meni o eliti!

Med njihovo publiko na MSC Splendida pa je bil tudi taisti premier — s svojim dekletom, edino normalno —, kar je njegovi poslanici obenem dalo in odvzelo sociološko težo in pomen.

Če bi Golob govoril o proletariatu, bi izbira njegovih počitnic izpadla dvolično. Ampak saj ni govoril. Saj vendar ve, da proletariata ni več. Namesto proletariata je tu zdaj srednji sloj, ki tristo dni na leto dela in potem za 1. maj špendira za eno kabino. Golobovo kruzanje Genova–Marseille–Barcelona–Portofino–Genova je koketiranje s srednjim slojem, ki se s tem lažnim ladijskim luksuzom tolaži, da ni amorfna gmota. In kako bi le bil, ko pa se zna zabavati ob vicih standup komikov!

Tudi to je neke vrste kultura. Ne vi meni o eliti naroda!

“Pošteno plačilo”

S prvomajsko poslanico nas je razveselila tudi predsednica. Je rekla:

“Prvi maj je dan, ki nas opominja na pomembnost delavskih pravic, solidarnosti in enakosti med ljudmi ter na dosežke delavskega gibanja v boju za pravice delavcev po vsem svetu.”

In da je “ključno ohraniti spoštovanje do dela in delavcev” in se “[zavedati] pomena poštenega plačila in dostojnih delovnih pogojev za vse delavce”.

Te njene pametne in še kako utemeljene misli konceptualno niso daleč od sloganov — recimo: “Živela 1. maj in revolucija”, “Delavstvu oblast, kapitalizem mora past” itd. —, zapisanih na transparentih mladih protestnikov, ki so prav 1. maja v Ljubljani demonstrirali za delavske pravice.

Edini pravi proletariat je dandanes prekariat.

Zakaj ima kdo srečo v življenju

Ljudje, ki ne bi šli za 1. maj na križarjenje z ladjo za tri tisoč potnikov niti v primeru, če bi jim standupi plačali — in tudi če sami ne bi imeli pametnejšega dela kot je protestirati za radničko klaso —, so mi načeloma simpatični. Resnici na ljubo pa se mi njihova stališča zdijo naivna in utopična. Tako kot predsedničina poslanica.

NPM govori o “poštenem plačilu” in “dostojnih delovnih pogojih”. Super. Ampak ne predsednici ne protestnikom ni jasno, da denar ne raste na bankomatih, niti ga ne stresajo iz helikopterjev. Ekonomija je zajebana. Tako kot NPM ne ve točno, zakaj ima v življenju srečo, tudi prekarna mladina ne ve, zakaj je nima. Oni vidijo samo krivico. Kar tudi brez prepričljivejših argumentov ni neres.

Načeloma sicer podpiram disruptivnost mladih demonstrantov že zato, ker znajo jeziti neoliberalne bele kruhoborce pred upokojitvijo. Tudi to je nekaj.

Hasta la vista, Glovo

Z delom pa je povezana tudi napoved, da špansko last-mile logistično podjetje Glovo odhaja s slovenskega trga.

Nepomembno je — ker je bilo brez veze —, da so neoliberalni beli kruhoborci pred upokojitvijo avtomatično pripisali krivdo za Glovov odhod levičarjem, ki da v spregah s kao neosocialističnimi vladami ustvarjajo pogoje, v katerih resni podjetniki ne morejo poslovati in raje odidejo. Ali jih sploh ne pripustijo v Slovenijo, kot recimo Uberja.

Sam mislim, da dostava (hrane) na dom slabo vpliva tako na brick-and-mortar gostinstvo kot na družabnost, nenazadnje pa tudi na funkcionalno kulinarično nepismenost celih generacij, če že ne populacij. To se je razpaslo samo zato, ker se ljudem vedno bolj mudi in ker se jim vedno manj ljubi. Obenem pa tega provizoričnega občutka komoditete nočejo drago plačati.

Pravičen do nikogar

Glovo že ve, zakaj se umika. Gotovo ne zato, da bi jim šlo še slabše. Slovence pa bodo tudi sami Woltovci dovolj dobro oskrbeli. In to ne samo tistih, ki se zgražajo nad divjanjem dostavljalcev na kolesih in skirojih, ampak tudi tiste, ki vsepovsod vidijo same (ekonomske) krivice. Ker ne razumejo, da tak živčno izkoriščevalski lifestyle linije najmanjšega odpora ne more biti pravičen do nikogar. Tak se zdi kvečjemu tistim, ki so kdo ve zakaj v življenju imeli srečo.