Soočenje sem dala v narekovaje zato, ker to ni bilo to. Če dva politična nasprotnika sedita eden ob drugem in se niti ne pogledata v oči, to pač ni soočenje. Če sta se že s kom soočila, sta se soočila s sprva nervozno in v celotni oddaji moteče prestopajočo se Petro Kerčmar. Onadva pa sta zrla bodisi v voditeljico ali v kamero, ne da bi za komunikacijo s sogovornikom uporabila kaj več kot kakšen zmig z glavo ali rahlo ciničen nasmeh.
Pravo soočenje terja pač nekaj več energije vseh ravni delovanja človeškega telesa. Škoda te klasične postavitve za tako “zgodovinsko” srečanje obeh, ta hip ključnih politikov v državi.
Čeprav se je Golob hitro priučil politike, je bila razlika v kilometrini vendarle očitna. Janša je neglede na temo ali zastavljeno vprašanje govoril o tistem, o čemer je sam hotel, medtem ko je Golob ponavadi sledil temi pogovora in vodo na svoj mlin speljal samo tu in tam.
Eden mimo drugega
Sicer pa sta govorila bolj ali manj eden mimo drugega. O Zakonu o RTV, o Zakonu o vladi in o Zakonu o dolgotrajni oskrbi. No, nič ne rečem, skušala sta odgovarjati na “nepravilnosti”, “netočnosti” navedb drugega in o “zavajanju javnosti”, a sta pri tem gledala voditeljico. Brez neposrednega stika z očmi, ne da bi videla vsaj tisto minimalno govorico telesa in obraza drug drugega. Delovala sta na ravni prepričevanja z besedami. Vse drugo, kar premore človeško telo, je bilo odmišljeno. Kot da je odmrlo.
Celo aktualni premier, ki mu zaradi primorske narave nekateri pripisujejo več sproščenosti, spontanosti in dinamike, se je izneveril tistim, ki so pričakovali, da bo temperatura pogovora po njegovi zaslugi višja in da se bo v studiu vsaj malo elektrilo in iskrilo. Pa sta bila oba prav kontinentalno hladna. Kot špricer, bi rekli Štajerci.
Brez zmerjanja
Je bilo pa lepo, da v pogovoru nismo slišali zmerljivk, žaljivk in grobih odzivov. Sedanji in nekdanji predsednik vlade sta v komunikaciji ostajala kulturna. Golob vsekakor pričakovano, saj je o tem tudi veliko govoril v volilni kampanji pred parlamentarnimi volitvami. Janša pa malo manj pričakovano. Navadil nas je, da je v svoji komunikacijski brutalnosti pogumnejši, ko je za računalnikom oz. na Twitterju.
Napeljevanje voditeljice, ali bosta sedanji in nekdanji premier v primeru neuspeha na referendumu odstopila, so izzveneli v prazno. Pravzaprav smešno, saj po njunem mnenju nihče od njiju ne bi nosil odgovornosti za morebiten poraz.
Čeprav je Robertu Golobu treba priznati, da se je hitro priučil politike, je bila razlika v politični kilometrini vendarle očitna. Janša je neglede na temo ali zastavljeno vprašanje govoril o tistem, o čemer je sam hotel, medtem ko je Golob ponavadi sledil temi pogovora in vodo na svoj mlin speljal samo tu in tam. Razumeli smo, da takrat, ko je začutil, da argumentaciji zaostaja za sogovornikom.
Nocoj pa, ah, nocoj …
Koliko bo ta pogovor z Golobom in Janšo vplival na rezultat referendumov, bomo izvedeli nocoj. Vsak na svoj način sta oba samo utrjevala odločitev svojih, že prepričanih volivcev. Po mojem je obema zmanjkalo nekaj komunikacijske spretnosti, da bi z uporabljenimi argumenti preskočila na drugo stran političnega pola. Je pa bilo jasno, da si aktualni premier bolj želi dobre udeležbe in s tem večje verodostojnosti rezultata. Pa ne samo to: višja udeležba bi prinesla večjo verjetnost trojnega za, kar je nedvomno Golobov cilj — ki ga ni skrival.
Od koga ali česa
Napeljevanje voditeljice, ali bosta sedanji in nekdanji premier v primeru neuspeha na referendumu odstopila, so izzveneli v prazno. Pravzaprav smešno, saj po njunem mnenju nihče od njiju ne bi nosil odgovornosti za morebiten poraz. Ni bila vlada tista, pravi Golob, ki je vložila zahteve za referendume, zato ni razloga, da v primeru preglasovanja na referendumih odstopi. Pa tudi Janša, ker pač ni več vlada, ne vidi potrebe po svojem odstopu. Ker od česa pa bi naj odstopil? Sklicuje se na nekaj več kot 50.000 podpisnikov, ki so podpisali zahteve za vse tri referendume in ki so po njegovem pravi sklicatelji. Pustimo to, kdo je z medijskim pompom nosil škatle s podpisi v parlament.
Ali naj to torej razumemo tako, kot da bodo morali odstopiti tisti, ki so dali SDS podpise za referendume, če se bo izkazalo, da so v manjšini? Od koga ali česa pa naj odstopijo? Od Janše? Od SDS?
Opomba:
Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.