Te dni se na vseh platformah pojavljajo oglasi za študijske in srednješolske programe. Oglaševalskih kampanj je vsako leto več. Pa saj je tudi študijskih programov vsako leto več. Toda po drugi strani naravni prirastek slovenske populacije še nikoli ni bil tako nizek. V navzkrižnem ognju medijskih sporočil in prikritih oglasov na TikToku — pa tudi ob velikih pričakovanjih odraslih — je mladim precej težko.

Na fakultetah iščemo poti do dijakov in jim obljubljamo marsikaj. Toda vstopiti v njihov svet je težko. Njihov svet je svet, ki ga definirajo pričakovanja staršev in učiteljev. In je svet, v katerem vidijo, da veliko znanih, lepih in uspešnih ljudi za svoj uspeh ni potrebovalo šolskega znanja, kaj šele zahtevnega študija. Kar so dosegli, so dosegli z glasnostjo in aktivnostjo na družbenih omrežjih. In res, na enega od študijskih programov celo vabijo s sporočilom, da bodo lahko »uspešni kot vplivneži na družbenih omrežjih«.

Svet okrog njih

Po drugi strani pa mladi tudi opazujejo svet okrog sebe in vidijo katastrofe, vojne, kataklizmične napovedi prihodnosti in proteste na vsakem koraku. To je svet, v katerega jih odrasli vabijo, naj se jim pridružijo. Svet, v katerem jim v celih stoletjih ni uspelo vzpostaviti pravil igre, utemeljenih na poštenosti, solidarnosti in znanju … Kako naj takšnemu svetu mladi zaupajo?

Izbira poklica je njihova vstopnica v svet. A še nikoli ni bilo tako težko izbrati poklica ali celo študija. Podobno sem zapisala že lani, toda letos je perspektiva videti še mračnejša.  Z množico gimnazijskih programov je čas o izbiri poklica za nekaj let prestavljen. Tako je najbrž prav. Širina izobrazbe, ki jim jo dá splošna gimnazija, je pomembna podlaga. Toda izbrati študij postaja vedno težje, saj se soočamo z negotovostjo določenih poklicev v prihodnosti. Usmerjanje v poklice prihodnosti pa morda tudi ni prava pot. Čeprav vemo, da bosta iskana poklica šepetalca UI (»AI whisperer«) ali amnezijski kirurg oz.»odstranjevalec slabih spominov«.

Pogled v prihodnost

Pogled v prihodnost se začne v preteklosti in sedanjosti. Začne se z uvidom, kaj želimo, kaj zmoremo, katere talente imamo. Kot sem že pisala, je najpomembnejša prednost izobraževalnega sistema v Veliki Britaniji spodbujanje talentov in interesov učenca. Ni cilj sistema, da pridobijo vsi enake standarde znanja na vseh področjih, ampak da vsak posameznik razvija tista področja, do katerim čuti nagnjenja in za katere ima talent. To dobesedno pomeni, da vsak učenec dobi svojo domačo nalogo, s katero zasleduje in razvija najmočnejše talente. 

Aristotel

Prepoznati področje, na katerem smo dobri in v čemer uživamo, je ključno za razvoj področij in za družbo zadovoljnih posameznikov.

Žal pa mladi ob vseh teh vplivih turbulentnega okolja težko zaznajo svoj notranji glas. Aristotelova misel, da je človekov poklic tam, kjer se križajo njegovi darovi in potrebe sveta, je na žalost samo ideal. Kot je samo ideal tudi njegova misel, da je »poznavanje sebe začetek vse modrosti.«

Človek se prilagaja do konca življenja in poskuša biti tudi všečen. Težko pa si predstavljam, kako iskanje všečnosti dojemajo generacije, rojene v svetu družbenih omrežij, ki so njihovo edino zrcalo in zgled. Njihov svet je digitalen, zato tam veljajo drugačni talenti.

Izbira študija morda ni najbolj prelomna odločitev v življenju, je pa gotovo tista, ki zaznamuje razburkani svet mladega človeka. Iskanje znanja, trdo delo in zvestoba samemu sebi so še vedno prinesli najboljše odločitve. Vsaj za ta svet — upam pa, da tudi za virtualnega.