Pravijo: »Pozivanje k nestrpnosti, netenje sovraštva in hujskaštvo je v Evropi 21. stoletja nedopustno in nesprejemljivo.«
Kako resnična, pravilna, pomembna, moralna, spodbudna izjava, kajneda? Ne sicer originalna, ampak nekatere stvari je pač treba ponavljati.
Pa morda uganete, kdo je to izrekel?
I, kdo neki? SDS vendar!
Da proti nestrpnemu, pretiranemu, izmišljenemu, Heimatdiensta vrednemu volilnemu sloganu Svobodnjaške mladine Koroške (Freiheitliche Jugend Kärntens), podmladka Svobodnjaške stranke Avstrije (FPÖ, »die soziale Heimatpartei«) — »Preglasujmo SPÖ [Socialnodemokratsko stranko Avstrije], ustavimo slovenizacijo Koroške« — tako glasno in zgroženo protestira ravno SDS, je omembe vredno ne zato, ker je smešno, ampak ker gre za študijski primer deviantnosti desničarskih medijev v službi prvih varuhov janšistične resnice.
Bigoterija
Rohnenje SDS, ki tudi sama včasih — ne vsak dan, a dovolj pogosto — nedopustno in nesprejemljivo poziva k nestrpnosti, netenju sovraštva in hujskaštvu, je vrhunska ironija. Da sama ne vidi dvojnih meril, pa je posledica tega, da SDS zdaj brani (Koroške) Slovence, medtem ko se običajno usaja nad mohamedanskimi mimobežniki.
Hočem reči: »slovenizacija«, o kateri govorijo Haiderjevi posthumni politični mladiči, je enako namišljena, za lase privlečena hujskaška bigoterija à la PEGIDA, kot kadar SDS — in to ne nujno njen podmladek, temveč prominentni, seniorski člani — govori o »islamizaciji« Slovenije ali že kar cele Evrope. Kar je druga beseda za propad zahodnoevropske, krščanske civilizacije.
Ali po domače, da bomo eni in drugi razumeli: temu bi lahko rekli der Untergang des Abendlandes.
Tanja Fajon je vlogo zun. min. zreducirala na pomirljivo, po potrebi bojevitejšo retoriko, polno občih mest mainstream mednarodne politike. V bistvu smo v varnih rokah, ker drugi skrbijo za nas, ona pa samo kaj uglasi in prevede. To je tako kot NATO. Glavno, da smo zraven.
Asimilacija in Haiderjugend
Skratka: tako kot po mnenju SDS — pa še marsikoga — za politične in ekonomske migrante z Bližnjega Vzhoda ter Azije in Afrike v Evropi ni prostora, ker kazijo njeno privzeto kulturno in socialno krajino, tudi za slovenske krajevne table, slovenske šole, slovenske interesne, civilnodružbene organizacije po mnenju podmladka FPÖ ni prostora na avstrijskem Koroškem.
Razen če se seveda zelo hitro in po možnosti do nerazločljivosti ne asimilirajo v večinsko populacijo.
Janšisti po mojem tako ostro obsojajo slogan dotične Haiderjugend iz užaljenosti, da se podmladek loteva slovenske manjšine z isto retoriko, kot se oni sami lotevajo migrantov. Vrli desničarji se tako pogumno in požrtvovalno borijo proti invazivnim mohamedancem, nagrajeni pa so potem tako, da jih njihovi mentalni, če že ne politični pobratimi z druge strani Ljubelja na lepem obtožijo podobne -izacije.
Izven konteksta
A to je samo en del zgodbe. Drugi del pa je, da propagandni aparat SDS širi laži o nereagiranju slovenskega MZZ oz. Tanje Fajon na provokacijo avstrijskih političnih pubertetnikov.
Skoraj bi rekel, da je govorjenje o preteči »slovenizaciji« avstrijske Koroške samo minorna, četudi zato ne manj nesramna — in neumna — domislica političnih marginalcev. V vsakem primeru pa je to povsem izven konteksta dejanske avstrijske zunanje (in notranje) politike.
Izven konteksta dejanske slovenske zunanje (in notranje) politike pa je tudi nakladanje SDS in pro-SDS medijev. To je v bistvu eno in isto. Med njihovimi cilji, nameni, strategijami, statusom, političnimi preferencami in socialnimi kompetencami SDS in njenih medijskih podpornikov ni bistvene razlike. Še posebej ne zdaj, ko je SDS v opoziciji.
»Slovenizacija«, o kateri govori Haiderjugend, je enako namišljena, enako za lase privlečena hujskaška bigoterija à la PEGIDA, kot kadar SDS — in to ne nujno njen podmladek, temveč prominentni, seniorski člani — govori o »islamizaciji« Slovenije oz. cele Evrope.
Tako zdaj družno obtožujejo Tanjo Fajon, da se v pogovoru za Siol »niti z besedo ni dotaknila škandaloznih izjav podmladka FPÖ«, da »vztraja pri svoji proruski politiki« — ali celo, da dobiva nagrade »islamofašističnih organizacij« —, medtem pa »[zamejski] Slovenci in njihova borba za ohranitev slovenske kulture in jezika […] ni na agendi te vlade«.
Oni si lahko izmislijo in nakladajo karkoli. Morda bodo včasih celo kaj zadeli.
Ministrica in predsednica
O slovenski zunanji politiki v času ministrovanja Tanje Fajon bi težko kaj pohvalnega ali celo navdušenega povedali — in to iz preprostega razloga, da se v teh osmih, devetih mesecih pač ni zgodilo nič pohvalnega in navdušujočega.
Tanja Fajon je vlogo zunanje ministrice zreducirala na pomirljivo, po potrebi malo bojevitejšo retoriko, polno občih mest mainstream mednarodne politike. V bistvu smo v varnih rokah, ker drugi skrbijo za nas, Tanja Fajon pa samo kaj uglasi in prevede. To je tako kot NATO. Glavno, da smo zraven. Drugače pa je ona za MZZ nekaj podobnega, kot je Nataša Pirc Musar za UPRS. Prazna fasada, za katero se nikoli ne bo zgodilo nič zelo narobe, kaj zelo prav pa tudi ne. Keeping up appearances.
Toda karkoli že si mislimo o Tanji Fajon, dejstvo ostaja, da desničarska tovarna laži, pretiravanja, obskurnih mnenj in histerije ne bo nič bolj zanesljivo rešila slovenske zunanje politike, kot ministrica sama ne bo rešila Ukrajine.