V dveh tednih, odkar je na oblasti — pa tudi že prej, ko se je šele valila —, je bila nova vlada izjemno aktivna. Presenečala nas bo še naprej, a že v tem kratkem času je na mizo položila marsikaj od tega, kar si je zamislila, in tudi marsikaj realizirala. In če odštejemo reakcije opozicije in civilne družbe, doslej še ni naletela na omembe vredne ovire. Ta vlada dela, kar hoče in kakor hoče. Vsaj na Gregorčičevi in na Šubičevi.

Te dni pa se je izvršna oblast morala postaviti v kontekst dveh drugih, drugačnih oblasti. Doma predsedniške, na tujem pa evropske. V sredo je predsednica republike povabila ministrski zbor na sprejem na Erjavčevo, četrtek in petek pa predsednik vlade preživlja v Bruslju na vrhu Evropskega sveta.

EU všečen, mainstream voditelj

Premier v Bruslju ni novinec, saj se je teh srečanj udeleževal že trikrat. Res pa je, da se bo tokrat drugič zfodilo, da ne bo imel te sreče in časti, da bi Slovenija prav v času njegove vladavine šest mesecev predsedovala Svetu EU.

Toda to je samo kuliserija. Vprašanje je, kakšno popotnico prinaša Janša v Bruselj in kakšen sprejem sme tam neglede na to pričakovati.

Domnevati smemo, da se bo tako kot na domačem terenu Janša tudi na tujem kazal kot brezkompromisen, vendar neagresiven politik. Profil in vrednote novega slovenskega predsednika vlade se evropskemu kontekstu sicer bolje prilegajo kot pa profil in vrednote prejšnjega. Golob se je v Bruslju vedno moral preleviti iz levo levega sredinca v klasičnega centrista.

Janši pa tam ne bo treba igrati drugačne vloge. Kazal se bo takega, kakršnega se kaže doma, in zastopal stališča, ki jih zastopa doma. Kar zadeva teme, ki jih je António Costa uvrstil na dnevni red tokrat, pa še posebej. Janša se bo lahko izkazal kot standarden, EU všečen, mainstream voditelj. Glede politike do Ukrajine (in Rusije) in prizadevanj za konkurenčnejše evropsko gospodarstvo. Tudi njegova naklonjena, celo prijateljska politika do Izraela na tujem parketu ne bo izpadla tako ekstravagantna, kot jo vidijo lokalni analitiki.

Pričakujemo tudi lahko, da se Janša ne bo tako ostro konfrontiral kot pred petimi leti, ko je Sophie in ’t Veld vizitirala slovensko medijsko krajino. Razen če ga ne bo — ali dokler ga ne bo — v konflikte potisnila opozicija, verzirana v internacionalizaciji domačih problemov. Seveda tudi aktualna koalicija ni slaba v tej disciplini, vendar ji na oblasti tega ne bo treba tako intenzivno početi kot prej. Razen če ji bo opozicija začela bolj resno kvariti zastavljene načrte.

Resni.ca NPM

Nataša Pirc Musar je s povabilom vladni ekipi izpolnila protokolarno dolžnost in poskušala zgladiti zamero, da ni bila sama tista, ki je relativnega nezmagovalca volitev predlagala za mandatarja. Na pred kamerami vljudnem, celo prisrčnem srečanju Janša tega ni pozabil omeniti. A tudi predsednica je dala vladi vedeti dvoje: prvič, da si ne bo zatiskala oči pred njenimi napakami, in drugič, da domneva, da bo vlada napake tudi delala.

A tudi to je bilo videti kot protokol. Možno je namreč, da Pirc Musarjeva ne bo nič bolj opozicijska do vlade kakor recimo Resni.ca. Kdor trdi, da bo kritična že zaradi predsedniških volitev 2027, ne upošteva, da je eno leto prej še prezgodaj špekulirati o takratnem političnem razpoloženju.