Stranke vladne koalicije so v parlamentarno proceduro vložile predlog novele Zakona o javnem redu in miru. Oblast s tem namerava sankcionirati tako imenovano “poveličevanje nacizma in fašizma kot nasilnih ideologij”. Po novem — ker doslej to ni bil niti prekršek, kaj šele kaznivo dejanje — bo to “prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo od tisoč do 2.500 evrov”.

Skrajni čas, da to že enkrat uredijo. V nobeni normalni družbi se ne smeš pohvalno in občudovalno izražati o fašistih in nacistih oz. o njihovih nazorih in politikah, niti uporabljati njihovih verbalnih in vizualnih simbolov in sloganov. In ja, Slovenija glede tega doslej ni bila normalna.

Najbolj recentni stimulus, da se je vladna koalicija lotila te novele, je bilo zig-hajlanje samooklicane Slovenske obrambne straže po centru Ljubljane pred evropskimi volitvami.

Stranski produkt

No, saj. Stranski produkt vladnega politično korektnostnega žuganja je, da desničarji ob tem pričakovano izkoriščajo priložnost za relativiziranje ali moralno enačenje teh treh totalitarizmov — namreč fašizma in nacizma s komunizmom —, češ, prav slednji so bili največji klavci in morilci, bla-bla-bla. Vsaj kar zadeva ta ubogi narod, ki da je moral partizanom plačati svobodo z revolucijo, pred katero so ga kolaboranti mislili obvarovati.

Zgrožene pripombe desničarjev, da bi bilo treba inkriminirati tudi čaščenje komunizma in uporabo parafernalij, kot so recimo lik in delo Marxa, Tita, Kidriča, Kardelja, Castra, Che Guevare, Mao Cetunga — da srpa in kladiva in rdeče zvezde niti ne omenjam —, lahko samo blagohotno ignoriramo.

MVAC

Antikomunistom pa ne gre v nos toliko to, da na indexu prohibitorum ne bo komunizma, temveč prav nasprotno — da bo antikomunizem. Med “organizacije, katerih simbole je prepovedano širiti”, zakonodajalec namreč šteje razne medvojne kvizlinške formacije.

To je sicer pohvalno, ni pa realno. Težko si je namreč predstavljati, da bi dandanes kdorkoli in kjerkoli — ne nujno simpatizerji SDS na Prešernovem trgu — mahali s svastiko ali z butarico s sekiro. Povsem nemogoče pa je, da bi nekdo objavljal ali obujal insignije MVAC (Milizia volontaria anticomunista, anche detta Bela garda). Kdo bi to zastavo ali grb sploh prepoznal? Kako to zgleda?

Kaj pa če ni svastika?

Novela Zakona o javnem redu in miru je po doslej znanih informacijah dobronamerna, je pa tudi naivna. To zna biti v praksi nerodno.

Primer. Ne vem, ali je slovenska branža Generacije identitete še aktivna. Ampak njihov logo nikakor ni svastika. Na kljukasti križ kvečjemu spominja. In še to ne v smislu grafičnega oblikovanja, ampak v primeru upoštevanja konteksta. Šele ko enkrat vemo, kdo so, kaj delajo in za kaj se zavzemajo, nas lahko asocirajo na fašiste. Kvakajo kot fašisti in zgledajo kot fašisti, niso pa fašisti po zakonu.

Po čem bodo torej represivni organi presojali, ali je banda v prekršku? Bodo z novelo prepovedali tudi črne hudije z določenimi gesli? Bulerje na dvajset lukenj? Desert camo hlače? Zakrivanje obrazov udeležencev z maskami? Grupno prižiganje in nošenje bakel? Skandiranje proti tem ali onim targetiranim, domnevno deprivilegiranim skupinam? Ali celo neke logotipe, če bo sodni izvedenec za grafično oblikovanje ocenil, da so se inspirirali pri Tretjem rajhu?

Luknjasta novela

Jaz osebno ne bi imel nič proti, če bi tako ali drugače uniformirano, organizirano, politizirano, s simboli opremljeno svojat, ki s totalitarno grozečim videzom, agresivnim in hrupnim vedenjem in nevarnimi rekviziti enkrat za vselej odstranili s slovenskih ulic. Že samo zato, ker spominjajo na fašiste. Pa čeprav brez svastike. Ali brez belogardističnih bedžev. Mene vedno zmrazi, če vidim tak folk. To ne spada v civilizirano družbo.

Problem je v tem, da aktualna koalicija ne slovi po spretnih zakonodajnih pogruntavščinah. Zato se bojim, da bo novela luknjasta in da gre politični večini v bistvu bolj za to, da dá moralno lekcijo opoziciji, ki se v prostem času in v prostem teku najraje ukvarja z mlini na veter.