Revija
#lifestyle #kajenje #juul
Juul (7.): Nestrukturiran čas je drag špas, če ni za vogalom, pod kontrolo
Logo 03.07.2022 / 06.05

Če bi bili borci za svet brez cigaretnega dima pametni, bi zreducirali prodajna mesta. Čudno, da se tega še ni nihče spomnil.

Juulpodsi: modra kapsula: Cool Mint; bež: Crème Brûlée; oranžna: Mango; rjava: Rich Tobacco; zelena: Apple. — [
Juula ni več. Juula ni več. Zdaj gre za klasične čike z gorljivim tobakom.

Dokler sem juulal, sem juulal na polno. Precej več, bistveno več, kot sem prej kadil. Ker mi je bilo tako fajn? Absolutno. Če odštejem probleme z nabavo, sem bil dejansko prerojen kadilec. To je bil čisto nov užitek. Cigarete so mi že malo šle na živce, čeprav ne do te mere, da bi nehal. Tako da sem se počutil, kot da je Juul ne vem kaj. Bilo je fancy. Mogoče sem se navzel naziranja, da je kajenje čikov kmečko. Zdravstveno ne morem reči, da so se mi v enem letu regenerirala pljuča. Zdelo pa se mi je tudi, da z juulanjem dobivam bolj kadilsko raskav glas.

Padel na finto

Glavni problem pa je bil, da sem padel na finto proizvajalčeve deklaracije, da je en juulpod (torej ena kapsula) ekvivalent kakih dvestotih dimov klasičnih cigaret — kar je ravno ena škatla čikov. Tudi cenovno se je izšlo: paket štirih kapsul je v Italiji stal stal 13,90€, v Nemčiji 14,90€, škatla tako imenovanega rdečega marlbora pa je v začetku leta 2019 pri nas stala 3,60€. Kar je bilo tu nekje. Namesto dvajsetih škatel na mesec torej dvajset kapsul oz. pet škatlic juulpodov po štiri.

Ampak! Glede na to, da sem začel juulati tudi doma in v drugih zaprtih prostorih — privatnih, seveda, s privoljenjem gostitelja —, je to količinsko in cenovno ušlo izpod kontrole. Nikoli nisem bil zalogar in tudi tega si nisem nikoli dovolj kupil. Nisem folgal. Vozakati se v Trst se mi preprosto ni dalo prepogosto. Juulal pa sem vedno več.

Nemogoča primerjava

Ampak kako to dvoje sploh primerjati? Količinsko skoraj nemogoče. Edina primerjava je v bistvu cena. Preračunano na mesec sem za kajenje porabil čez sto evrov, po mojem tudi do 150€. Kar se mi je pa le zdelo preneumno. Nikoli v življenju nisem kadil več kot škatle cigaret na dan, z leti celo manj, zdaj sem približno na desetih do petnajstih max. Toda z Juulom sem vsaj stroškovno prišel na precej več kot škatlo na dan — beri: na poldrugo kapsulo. Rad se kontroliram in se mi ne zdi v redu, če nimam merila.

Kot je rekel že omenjeni prijatelj: s cigareto (velja tudi za IQOS) si strukturiraš čas, z Juulom pa si ga ne moreš. Čik je čik: plus-minus deset dimov, plus-minus pet minut. Vsak kadilec ima svoje od-do presledke med cigaretami.

Vlečeš in vlečeš in vlečeš

Pri Juulu pa tega ni. Za začetek ni prižiganja, otresanja, ugašanja. To praktične aspekte kajenja zelo olajša in higienizira. Potegneš en hlap — naslednjega pa, ko ti zapaše. Čez nekaj sekund ali čez nekaj minut. Lahko potegneš pet hlapov na uro ali pa petdeset — v poljubnih presledkih. Lahko juulaš pet minut non-stop — ali pa dvajset. Ni ti treba na balkon ali na okno ali pod napo (kot nekateri delajo, ne jaz). Nikogar ne motiš. Nikogar ne ogrožaš s second-hand hlapi. Vsem je všeč vonj. Zapriseženi antikadilci te skoraj prosijo, če si lahko daš not kapsulo z okusom crème brûlée in malo potegneš. Ker jim je prijetno.

In tako potem vlečeš in vlečeš in vlečeš. Ni konca.

Skratka: kar zadeva naveličane stare kadilce, je Juul zanje res alternativa. Če se navadiš na Juul, z največjim veseljem opustiš kajenje. Ker je super. Za nikotinske zasvojence absolutno. Pa nisem (bil) med najhujšimi. A dejstvo je, da začneš kaditi še več. No, juulati, če je to kaka tolažba. Vedno več in več vlečeš te aerosolne hlape in pri tem sploh ne veš, pri čem si.

Pri trafikantki na vogalu

Edino, kar ti je jasno, je to, da naenkrat za to porabiš dvakrat več keša kot prej. Seveda nič bolj ne verjamem zgodbicam — ali si jih vsaj ne ženem k srcu — o toliko in toliko boleznih in umrlih od klasičnih cigaret, kot si ne ženem k srcu malo manj strašljive pridige o še neznanih posledicah vejpanja.

Ne vem, no. Če bi po nekem čudežu začeli Juul prodajati v Sloveniji in bi ga dobil pri svoji trafikantki na vogalu, bi morda spet začel. Pa čeprav bi me stalo več kot cigarete. Ker s tem je tako kot s trgovinami: trgovci se lahko na glavo postavijo s svojimi butastimi nategovalnimi popusti in akcijami, pa ne bodo pripravili kupcev do tega, da bi hodili k njim — če trgovina ni za vogalom. Kupujemo tam, kjer nam je praktično. In kadimo tisto, kar dobimo na vogalu. Kupovanje cigaret vendar ni projekt, hudiča!

(Če bi bili borci za svet brez cigaretnega dima bolj pametni, bi radikalno zreducirali prodajna mesta. Čudno, da se tega še ni nihče spomnil.)

Alternativa

Naj povzamem: JuulLabs je po launchu leta 2015 v ZDA v pičlih treh letih z agresivnim, nepremišljeno targetiranim marketingom dosegel prevladujoči delež na (ameriškem) trgu e-cigaret. Najbolj popularen je postal med mladino. Sprva so se sicer oglaševali kot alternativa klasičnim cigaretam, namenjena starejšim, ki bi se radi izognili možnim posledicam kajenja.

Toda na Juul so dol padli najstniki. Tisti, ki prej niso še nikoli kadili in morda niti ne bi začeli. Bil je ne samo bolj čist od gorljivega (ali ugasnjenega) tobaka in pepela in vsega, kar spada zraven, ampak tudi bolj zapeljiv — in bolj praktičen — od drugih e-cigaret. Od Philip Morrisovega I Quit Ordinary Smokinga (IQOS) pa do stoterih flaškastih in ustniških invencij aerosolnega vejpanja.

Big Tobacco

FDA in drugi kritiki so JuulLabs očitali, da so mlade zapeljevali z asortimanom eksotičnih — četudi prijetnih, to že moramo priznati — arom. To v Ameriki ne gre skozi. Na glavo so si nakopali cel kup tožb. Nazadnje od zvezne države Massachussets, ker so zakupili oglasne termine na Nickelodeonu in Cartoon Networku. Ker je bila res kapitalna neumnost.

Tako da ni čudno, da je po podatkih iz leta 2018 več kot četrtina (27,5%) mladih Američanov vejpalo. V glavem Juul. Za primerjavo: klasične cigarete je v istem obdobju kadilo samo dobrih 5% taiste mladine.

Glede na ameriško obsesijo s svobodo podjetništva se zdi prepoved trženja in prodaje izdelkov tako velikega podjetja precej neverjetna. Res pa je, da se je podjetje urgentno pritožilo in da prepoved do nadaljnega ne velja.

Prihodki JuulLabsov so leta 2017 znašali 2 milijardi dolarjev, tržna kapitalizacija pa 37 milijard. Leta 2018 jih je z 12,8 milijarde dokapitalizirala Altria (mati Philip Morrisa) in postala 35-% lastnik. Jasno, da so se spravili nanje.

Zgleda, da administracija misli resno. Resda so zdaj na oblasti Demokrati, ampak vseeno. Tega nismo vajeni od Američanov. Za otroke gre, bi lahko po slovensko pripomnili. Prepoved je za tobačno industrijo močan udarec — čeprav bolj signal —, ampak Big Tobacco bo še naprej delal prav lepe dobičke. A starci pa naj kar umirajo? No, saj. V tem je neka logika. V ZDA še vedno kadi (klasiko) okrog 15% ljudi (2016) odraslih. (V Sloveniji pa 17,4% (2019).)

NAROČI SE
#lifestyle #kajenje #juul
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke