Zadeva me (trenutno) zanima kot enigma, zakaj se je TVS odločila za launch še ene osrednje, večerne informativne oddaje? Pri vsej tej hipertrofiji informacij? Kljub vztrajnemu nazadovanju zanimanja vsega hudega navajene in naveličane publike? Zato sem se potrudil in si načrtno in podrobno ogledal ponedeljkovo premierno oddajo in še naslednji dve v torek in včerajšnjo, v sredo.

Joj, prejoj! To je vse, kar lahko rečem. Kdo bo to gledal? In zakaj bi to sploh kdo gledal?

Organizirana zmešnjava

Če se za začetek omejim samo na vsebinske, uredniške, novinarske zadeve, je Panorama rubrično in tematsko organizirana zmešnjava poročanja o dnevnem, trdem, aktualističnem, v glavnem političnem dogajanju, in magazinske obravnave mehkih tém — vključno s črno kroniko, trači, zdravjem, nakupovalnimi nasveti, kao kulturo in podobnimi dolgočasnostmi, ki bi naj gledalce fascinirale in jih priklepale pred ekrane.

Oddaja je miks najslabšega iz TV Dnevnika (na TVS 1) in Tednika, z dodano vrednostjo jamranja mimoidočih na tržnici in sleazy opravljivosti à la to, da se je ena whatever pevka zaročila ali da je nadobuden tik-toker dobil nagrado v Cannesu za neko video neumnost.
​{embed_info_box}203970{/embed_info_box}

Prispevki se neglede na pomembnost ali relevantnost teme vlečejo in vlečejo, kot recimo tisti o izginulem letalu na Hrvaškem s kar dvema sogovornikoma. (Tri minute! Koga to zanima?) Voditeljice in novinarke (velja za oba spola) so pri resnih temah sicer štoraste in dolgočasne in se držijo zaskrbljeno in žalostno kot na pogrebu, ker life pač sucks. Šele pri tračih in estradi se malo nasmehnejo. Vprašanja so kot iz priročnika za osnovnošolski novinarski krožek: “Kako je potekalo reševanje?” ali “Kakšne nasvete dajete svojim pacientom?”

Natakarice na napotnico

Voditeljica uporablja besedne zveze kot “precej veliko” [nečesa] in tabloidno vsiljivo polaga sogovornikom v usta vprašanja, na katere ne morejo ali nočejo odgovoriti pritrdilno — recimo to, da je “zadnje čase” vedno več družinskega nasilja.

Opazil sem tudi novinarko v za pred kamero totalno neprimerno kratkem krilu. Pa saj v resnici za to gre. Gre za novokomponirano psevdoprovokativnost in domnevno drugačnost od ustaljenih televizijskih norm. V tem je ta namišljena originalnost — ki pa izvira iz objestnosti neznanja.

Kar zadeva pojavnost ekipe, je Panorama zastavljena kot protistrup resnim, kvalitetnim, domnevno premalo gledanim oddajam oz. voditeljicam kot Rosvita Pesek, Tanja Starič, Tanja Gobec. V Panorami so vse voditeljice mlade in čedne, a žal brez telegeničnega šarma. Kot prijazne in prikupne natakarice na napotnico v današnjih lokalih — trideset let max —, ki pa nikoli ne vprašajo, ali bi morda še kaj, in jih ni od nikoder, ko hočeš plačati. Žal pa to obenem pomeni, da tudi ne znajo tega, kar znajo njihove starejše, bolj baročne, a bolj izkušene kolegice. In le kako bi znale? In kako so dolgočasne! 

Zakaj?

Zdi se, da je v javnosti nastal napačen vtis, da si je vodstvo RTV oz. TVS izmislilo Panoramo zato, da bi uravnotežilo domnevno in/ali dejansko levo nagnjene, bivši vladi nenaklonjene vsebine obstoječega Informativnega programa (na TVS 1).

To po mojem ni res. Kolikor ni tabloidnost že sama po sebi desničarska, konservativna, Panorama ni desničarska oddaja — to je že treba priznati. Panorama je vsebinsko preneumna in premalo ambiciozna, da bi bila tako ali drugače politično pristranska. Problem Panorame nista niti pristranskost niti drugostranskost. Problem je dolgčas in odvečnost.

Toda zakaj so potem oddajo sploh lansirali?

Ker sem vsega hudega navajen, ne bom rekel, da je to novo dno novinarskih vsebin na TVS oz. RTV. A dejstvo je, da je ta oddaja doslej najodločnejši in morda tudi najbolj premišljeni korak k tabloidizaciji javnega servisa. Tako si nove metle predstavljajo gledljivo televizijo. S takimi vsebinami — si predstavljajo — jim bo uspelo dvigniti ratinge. S takimi projekti nameravajo upravičiti RTV prispevek. S takimi Panoramami si Whatmoughi in Jadranke in Gregorčiči in Kmetiči obetajo, da bodo upravičili svoj obstoj na teh funckijah.
​{embed_info_box}203971{/embed_info_box}

Ne od tega ponedeljka

Tudi ni res, da sta tabloidnost in trivialnost na TVS doma šele od tega ponedeljka. Daleč od tega. TVS že dolgo, predolgo nespametno — in neuspešno — konkurira komercialnim televizijam. Panorama je v tem smislu samo zadnji poganjek plevela, ki so ga gojili novinarji in uredniki od Janka Šoparja in Jelene Aščić v Tedniku pa do depresivnega družabnega drobiža Ane Tavčar in Lorelle Flego in drugih razvedrilnih prismodarij. In nenazadnje, TV Dnevnik je bil v okviru Informativnega programa od nekdaj bolj ljudski in malomeščanski od razsvetljenih in razsvetljenskih Odmevov.

Ampak zdaj je pač čas, ko so se na odločilne odločevalske položaje prigrebli še bolj lahkomiselni menedžerji in uredniki. Namesto da bi zbiranje in procesiranje informacij uredniško in novinarsko piramidalno poenostavili in poenotili in potem od zgoraj navzdol prilagajali posameznim programom in ciljnim segmentom, so postopke podvojili in za to nalogo zadolžili mlade, ki svoji nalogi niso kos.

In čeprav končni učinek oz. slab vtis Panorame ni političen, temveč zgolj medijski, se oddaja ni zgodila brez političnih ambicij. Zgodila se je zaradi večnega desničarskega nezadovoljstva in predvsem kot nezaupnica novinarskim in uredniškim kompetencam, ki jih RTV oz. TVS še premore — četudi jih ne zna dobro izkoristiti.