Ta teden sta bila na jedilniku dva zelo različna politična dogodka, ki pa sta se logično dopolnila in en drugega pojasnila. V ponedeljek je predsednik SDS bojkotiral tako imenovani Pogovor z opozicijo na Televiziji Slovenija. V torek pa so se v PEN Klubu na premierovo povabilo dobili še predstavniki vladne predvolilne opozicije in njihovih eventualnih zaveznikov.
Blagopokojni gospod Miklič v nasprotju s prepričanjem svoje wannabe klientele ni nikomur odrekal vstopa v svojo restavracijo. Stavim pa, da tako razglašenega omizja ne bi spustil v prvo nadstropje na pražena jetrca ali karkoli že so jedli. Politika v PEN Klubu nikoli ni bila nezaželena. Seveda pa tudi nikoli ni bila najavljena in marketirana. Še zlasti ne tista etablirana.
Televizirane pasje procesije
Dogodka imata vsak svoje sporočilo. Prvo, Janševo sporočilo je, da se čuti dovolj močnega, da se mu ni treba udeleževati televiziranih pasjih procesij. Janša si bo po lastni volji izbiral predvolilno strategijo zase in za svojo SDS in se ne bo zadovoljeval z drobtinicami.
Drugo, Golobovo sporočilo pa je, da se ne čuti dovolj močnega, da ne bi skliceval brezpredmetnih pasjih procesij, ki so bolj kot kaj drugega predstava za javnost in medijsko prikrivanje dejstva, da se ne on sam ne aktualna koalicija ne čutita dovolj močnega.
Pod njegovim nivojem
Janeza Janšo razumem, da ni hotel nastopiti na TVS. Da je zavrnil povabilo, je bil veliko bolj konkreten in odmeven statement, kot če bi prišel v studio in magari ves čas sam govoril. Če bi bil od opozicije navzoč samo Jernej Vrtovec (NSi), bi se morda še odzval. Toda kaj bi se pogovarjal s Kordišem (Mi socialisti)? Socialisti so vendar pod njegovim nivojem! Da jih zajebava na X-u, ga še spravi v dobro voljo — ne bo pa sedel s takimi primerki v studiu in z njimi polemiziral.
Še bolj kot s socialistom pa bi se Janši zdelo zamalo, da bi si delil televizijski pogovor z dvema svojima odpadnikoma — torej z Anžetom Logarjem (Demokrati in pika Anžeta Logarja brez pike) in Dejanom Kalohom (Suvereni). Kaloh je itak outsiderski brezveznik, z Logarjem pa se bo Janša že kaj zmenil po volitvah, če bo treba.
On je glavni
Janša pa je zavrnil udeležbo v opozicijskem pogovoru tudi zato, ker bi s tem molče in brez odpora priznal, da je politično drugorazreden. Njegova udeležba bi bila potrditev dejstva, da ni glavni. Ker čeprav slučajno pač ni na oblasti, je vendarle glavni izzivalec.
Janša je seveda liga zase — in po tej logiki bi mu morala pripasti pravica, da tako kot Golob nastopi v samostojnem pogovoru. Ali vsaj skupaj z Golobom. Iz oči v oči. Ena na ena.
Me prav zanima, če bomo to v naslednjih dveh mesecih dočakali. In na kateri televiziji, če se bosta The Avengerja strinjala s tako direktno konfrontacijo.
14,02 €
RTV Slovenija pa je tudi vredna svojih štirinajstih evrov in dveh centov. Voditeljica Pogovora z opozicijo je na začetku takole pojasnila izbor povabljenih: v skladu s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike v programih RTV Slovenija in glede na začasno odredbo upravnega sodišča iz leta 2022 namreč veljajo za opozicijo tudi stranke, ki so nastale med mandatom in ki imajo vsaj enega poslanca, ki ni podpisnik koalicijske pogodbe.
Spomnimo: to je bila tista Grah Whatmoughova prozorno restriktivna kolobocija, na katero se je takrat še predparlamentarno Gibanje Svoboda — a že z dvema poslancema, ki sta se včlanila k njim — pritožilo in doseglo, da jih je nacionalka pripustila na soočenja.
Ergo …
Ta začasna odredba je (bila) morda že v redu, vendar se od ali od primera do primera kaže kot popolnoma zgrešena. Vsaj v tem smislu, da se je RTV Slovenija drži kot vinjen birokrat plota. Recimo Kaloh: na malih ekranih ga tako po gledalski kot po politični logiki ne bi pogrešal nihče — razen njegovega procenta privržencev —, vendar je po defekciji iz SDS (neodvisen) poslanec. Ergo …
Tako pač je. Začasna uredba določa program. RTV Slovenija je neodvisna institucija, kajneda. Samo da se ne bodo potem čudili, če bodo ta njihova birokratsko zmešana soočenja slabo gledana.
Zdaj pa s Kolodvorske 2 na Tomšičevo 12. Ker smo lačni (politike).
R. S. V. P.
Namen kosila, na katerega je Robert povabil Matjaža, Vladimirja, Lukata in Asto, pa Socialista, Pirata in dve Vesni — plus Resničarja, ki pa se vabilu ni odzval —, je bil poleg morebitnih gastronomskih užitkov popraviti slab vtis te famozne predvolilne razdrobljenosti in nekooperativnosti strank levega pola. To je bila PR pojedina pri Trimalhionu.
Dejstvo je, da obedovalcem teče predvolilna voda v grlo zelo curkoma. Med sedmimi potencialno zavezniškimi strankami so namreč najmanj štiri, če ne celo pet takih, ki se morda ali zelo verjetno sploh ne bodo uvrstile v parlament — preostalim, ki se bodo, pa bo zmanjkalo poslancev, da bi sestavile večino.
Poleg tega, da se ne čuti dovolj močnega — in da se tudi nihče od povabljencev ne čuti dovolj močnega —, pa je Golob mimogrede sporočil še nekaj. Da se nemočni ne samo iščejo, ampak da se vedno tudi najdejo. Za razliko od Janše, ki se s takimi noče niti pokazati pred kamero.