Na spletni strani SDS sem si z zanimanjem in dolžno pozornostjo prebral dokument pod naslovom Izhodišča za oblikovanje Koalicije za uspešno Slovenijo. Še preden sem se v tekst poglobil, pa je mojo pozornost pritegnila pretenciozna velika začetnica: ne gre za “koalicijo”, ampak za “Koalicijo” — kar dokazuje, da lahko od zadeve veliko pričakujemo.

Izhodišča za koalicijsko pogodbo za mandat 2026-2030 (ako bog da) so javnosti zaupale stranke SDS, NSi-SLS-Fokus in Demokrati Anžeta Logarja, ki kanijo oblikovati prihodnjo vlado. Po besedah njihovega kolovodje je bila ta PR poslanica “lažji del posla” — kar natančnemu bralcu seveda ne uide —, za “usklajevanje konkretnih vsebin” pa da bodo rabili še kak teden.

Diplomatsko in spravljivo

Izhodišča obsegajo dvajset točk. Teksta očitno še ne moremo razumeti kot dokončnega in obvezujočega programa, ampak sodeč po prebranem se nam obeta pravi preporod. Človek bi pisce drago plačal.

Imam pa pripombe že zdaj. Ne samo lektorskih oz. redaktorskih in ne seveda na vseh dvajset točk. Nekatere med njimi bodisi nerelevantne ali neuresničljive ali vsaj preveč ohlapne, da bi jih resno jemali kot cilje. Spet z nekaterimi se lahko do neke mere celo strinjam, nekatere pa me bodisi ne zanimajo ali ne motijo.

Retorika platforme je odločna in hoče biti ambiciozna, optimistična in vseobsegajoča, je pa tudi opazno diplomatsko spravljiva. Bodoča koalicija se zaveda, da nagovarja tudi tiste, ki je ne podpirajo in ki od nje pričakujejo vse najslabše ali ravno nasprotno (ali celo nič) od tega, kar napoveduje.

A ker te vladne koalicije še ni — in ker upanje umira zadnje —, sem se potrudil, da sem Izhodišča bral brez prejudiciranja. Na lastno odgovornost, seveda.

1. “Varni in sprejeti”

V preambuli pišejo, da se bodo trudili “oblikovati Slovenijo kot državo priložnosti, blaginje in pravičnosti, v kateri se bo vsak odgovoren državljan počutil varnega in sprejetega”.

To je lepo slišati. Le kdo si ne bi želel “priložnosti, blaginje in pravičnosti” in se počutiti “varnega in sprejetega”? Bega me samo kvalifikator “odgovoren” državljan. Res bi rad vedel, kakšna je njihova definicija “odgovornega” državljana. Ali “neodgovornega”, če smo že pri tem.

3. Boljševiki bodoče koalicije

Naprej: “Naš cilj je država, ki spoštuje dostojanstvo vsakega človeka.” Super. Upam samo, da bodo desničarski boljševiki bodoče koalicije znali uspešno utišati svinjalni govor svojih najradikalnejših in najnekulturnejših poslancev (in privržencev). In bog ne daj, da bi vlada sama konkretno delovala v nasprotju s tem plemenitim principom. Po tem so žal znani, zato se bodo morali še posebej potruditi, da si povrnejo naše zaupanje.

4. Donos investicije

Pravijo, da “delo ni socialna, temveč razvojna in gospodarska kategorija”. To je enostranska trditev. Delo je tako razvojna in gospodarska kot tudi socialna kategorija.

Res pa je, da nas pod to točko potolažijo z obljubo, da bodo “investirali v socialni dialog”. Vse nas zelo zanima, kakšen bo donos te ivesticije.

V zvezi s tem naj še pripomnim, da ne razumem leve nejevolje ob predvideni pripojitvi Ministrstva za delo k Ministrstvu za gospodarstvo in nasploh nad reduciranjem resorjev. Vsaka vlada naj dela po svoje. Tudi odhajajoča je delala po svoje in število ministrstev povečala. Če bodoči opoziciji ni kaj prav, pa naj predlaga referendum o noveli Zakona o vladi. (Še pomnite, tovariši?)

No, po nekaj nagajevalno povračilnih referendumih se bo število ministrstev že verjetno ustalilo na neki optimalni cifri, kajneda?

6. “Lasten dom”

“Namesto dodatnih obdavčitev […] bomo […] ustvarjali pogoje, v katerih si lahko čim več posameznikov zgradi lastno streho in lasten dom.” Upam, da tega ne razumem prav. Stanovanja se bo torej še naprej splačalo kupovati kot finančno in ne eksistenčno naložbo? Špekulativnih nepremičninarjev ne bodo obdavčili?

Upam tudi, da je “zgraditi si lasten dom” stilistični lapsus in da to ne pomeni spodbujanja ali omogočanja razpršenih gradenj novih in novih dvokapnic.

13. “Sproščena” Slovenija

Vedno, kadar preberem, da bo nekdo gradil “sproščeno Slovenijo, ki ne bo temeljila na predpisih, ampak na zdravem razumu in zdravi tekmovalnosti ter odgovornosti”, se primem za pištolo. Pa ne mislim nikogar ustreliti, da ne bo pomote.

15. Eskalacija kulturnega boja

Hmm: “Cenimo našo kulturo in tradicijo. Hvaležni smo našim prednikom […]. Spoštljivi smo do [njih]. Prizanesljivi smo do njihovih dejanj, saj enak odnos pričakujemo tudi od naših potomcev.”

Kaj je zdaj to? Ali se ti ljudi že vnaprej ekskulpirajo pred prihodnjimi (de)generacijami? Kakorkoli: to so ne nemogoče, vendar bizarno formulirane trditve. V kontekstu sestavljajoče se koalicije je to lahko napoved eskalacije kulturnega boja. Strinjam se z njihovo trditvijo, da je “družina […] temeljna celica družbe”. Se pa že veselim novih in novih razprav o istospolnih posvojitvah, umetnih oploditvah samskih žensk, optimalnem številu mater in/ali očetov na družino itd.

16. Mojstri razdvajanja

Pazite to: “Koalicija sprejema zgodovino našega naroda in države takšno, kot je. V ospredje bomo postavljali tiste zgodovinske dogodke, ki so nas združevali in ne tistih, ki so nas razdvajali. Gradili bomo na družbenih temeljih, ki nas povezujejo.”

No, to bi pa res rad doživel! Nisem še namreč opazil desničarske vlade, ki bi “v ospredje postavljala tiste zgodovinske dogodke, ki so nas združevali, in ne tistih, ki so nas razdvajali” — razen osamosvojitve, seveda, pa še pri tem si lastijo za moj okus preveč zaslug. Od njih smo bili doslej bolj vajeni revizionizma. Prihajajoča vlada bo pod komando ljudi, ki slovensko, zlasti polpreteklo zgodovine percipirajo kot laž in/ali iluzijo, ki jo je treba napisati na novo. Popraviti krivice in resnice. Doslej so se dokazali kot mojstri razdvajanja, ne pa kot povezovalci.

Ampak pustimo se presenetiti. Morda pa bomo dočakali celo to, da bo Igor Pirkovič za dan državnosti sestavil scenarij za kakšno fancy povezovalno proslavo …