Če Nemčija ne bi bila pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami — kar se tam ne zgodi prav pogosto —, bi vpletanje Elona Muska v nemško notranjo politiko šlo precej bolj mimo javnega diskurza kot zdaj. Tako pa je njegova skoraj slogansko reklamno zapisana trditev: “Samo AfD lahko reši Nemčijo” izpadla vsiljivo, prevzetno, pretenciozno. S temi besedami se je namreč — presenetljivo vljudno — nanjo odzval Friedrich Merz, najverjetnejši naslednik kanclerja Olafa Scholza.

Poziv Elona Muska Namcem, naj volijo zanacionalistično stranko Alternativa za Nemčijo, je sprožil burne reakcije različnih javnosti. Njegovo vmešavanje v nemško politiko je presenetilo vse. In hkrati nikogar. Najbogatejši človek na svetu, ki bo del administracije predsednika najbolj vplivne države na svetu, si očitno lahko privošči vse.

In prav zato je tej temi vredno posvetiti nekaj prostora in časa. Če se to dogaja velikim, je samo vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo tudi manjšim.

“Zadnja iskra upanja”

Musk je za ugledni časopis Welt am Sonntag (ki je sestrska publikacija spletnega časopisa Politico v skupini Axla Springerja) — z odobritvijo glavnega urednika Jana Philippa Burgarda, verjetno pa tudi ljudi nad njim — objavil kontroverzno gostujoče mnenje, ki podpira politično vlogo in delo skrajno desne stranke AfD. Musk je AfD označil za “zadnjo iskro upanja” za Nemčijo. Članek “dopolnjuje” tudi Muskova objava na njegovi platformi X malo pred božičem.

Mnenjska urednica Eva Marie Kogel je takoj po oddaji časopisa v tisk poslala odstopno izjavo in o tem obvestila javnost. Njena kolegica, novinarka Franziska Zimmerer, pa je v odzivu na Muskov prispevek zapisala, da je v uredništvu povzročil intenzivno razpravo in da so številni kolegi nasprotovali objavi.

Burne reakcije

Podpora najbogatejšega podjetnika na svetu skrajni desničarski stranki ni mogla ostati neopažena v ta hip politično ranjeni in zato skrajno občutljivi Nemčiji. Burne reakcije na Muskovo poseganje v notranjo politiko suverene države v predvolilnem času niso bile presenečenje.

V komentarju Musk piše:

“Prikazovanje AfD kot skrajne desnice je očitno napačno, glede na to, da ima Alice Weidel, vodja stranke, istospolno partnerico iz Šrilanke! Se vam to zdi hitlerjevsko? Dajte, no!”

V nadaljevanju pojasni, zakaj podpira stališče AfD o energiji, gospodarskem okrevanju in migracijah. In pravi, da stališča AfD odražajo načela, zaradi katerih sta znamki Tesla in SpaceX uspešni.

“Na robu propada”

Leta 2021 je nemška obveščevalna služba BND uvrstila AfD med domnevne skrajne organizacije. Musk pa v članku piše, da AfD predstavlja politični realizem mnogih Nemcev, ki menijo, da establišment ignorira njihove skrbi. In da AfD ni ekstremizem. Da so tradicionalne stranke v Nemčiji propadle, še trdi Musk.

Nacionalistična stranka je po Muskovem mnenju “zadnja iskra upanja” zato, ker da se Nemčija ​​bliža robu ekonomskega in kulturnega propada — in da lahko samo AfD oživi nemško gospodarstvo in prepreči izgubo identitete naroda s politiko nadzorovanega priseljevanja.

Izvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je Muska podprl z izjavo, da mu njegove velike naložbe v Nemčiji dajejo pravico, da govori o največjem evropskem gospodarstvu.

Musk se je direktno lotil tudi kanclerja Scholza in, za povrh pa še predsednika Franka-Walterja Steinmeierja in ga je ozmerjal s protidemokratičnim tiranom.

Negodovanje

Muskova podpora nemški skrajni desnici je povzročila negodovanje med nemškimi voditelji. Kancler Scholz je v svojem novoletnem nagovoru dejal: “Državljani odločate, kaj se bo zgodilo v Nemčiji. To ni odvisno od lastnikov družbenih medijev.”

“Elon Musk je gotovo spregledal nekaj stvari, ko je pripravljal svoj komentar,” pa je dejal najverjetnejši bodoči nemški kancler Merz. “Izstop iz EU, ki ga zagovarja AfD, bi močno škodoval nemškemu gospodarstvu in delovnim mestom v naši državi.”

Predsednik levosredinskih socialdemokratov (SPD) Lars Klingbeil je Muska obtožil, da želi Nemčijo pahniti v kaos. Primerjal ga je z ruskim predsednikom Putinom. “Oba želita vplivati ​​na naše volitve in posebej podpreti sovražnike demokracije AfD,” je dejal Klingbeil.

“Musk krepi tiste, ki slabijo Evropo,” je v svojem novoletnem nagovoru dejal tudi nemški podkancler in gospodarski minister Robert Habeck.

Predsednik nemškega novinarskega društva DJV Mika Beuster je uredništva opozoril, naj se v času pred volitvami ne pustijo instrumentalizirati, ampak naj skrbno ravnajo s prispevki gostujočih avtorjev. “Nemški mediji ne smejo dovoliti, da bi jih zlorabili kot govornike avtokratov in njihovih prijateljev,” je dejal.

Slaba napoved

Po javnomnenjskih raziskavah je AfD trenutno na drugem mestu z 19 odstotki glasov, zaradi česar bi lahko postala največja opozicijska stranka v naslednjem parlamentu. Nemško konservativno zavezništvo sicer vodi z veliko prednostjo 31 odstotkov.

Do kod seže Musk v Nemčiji in kako močno so ali bodo Nemci vzeli njegovo sporočilo, bo znano 23. februarja.

A že to, da se danes to sprašujemo, ni dobra napoved. Ne za Nemčijo. Ne za Evropo. In ne za ta svet.