Če bi bilo treba Urško Klakočar Zupančič res za kaj razrešiti s funkcije predsednice Državnega zbora, bi jo bilo treba zaradi dveh prismodarij. Prva smešnica je bilo boksanje oz. snemanje boksanja z Dejanom Zavcem, nekdanjim poslancem Gibanja Svoboda — kao v dobrodelne namene —, druga pa, da se je nedavno šla medijsko prostituirat k faking Iztoku Faking Gartnerju.

Res pa je, seveda, da če bi SDS in NSi argumentirali svoj predlog njene razrešitve s tema dvema primeroma, bi izpadli približno tako neresni kot UKZ sama, ko se je za to odločila.

Vedenjske razmere

Pobalinsko vedenje in ravnanje poslancev zlasti SDS v DZ — pa še kje drugje — mi niti malo ni všeč. Priznati pa moram, da je zelo učinkovito. Od seje do seje in od mandata do mandata stopnjujejo svoje retorične in politične eskapade, da bi dokazali, da so koalicije, v katerih njih ni, grožnja družbi in demokraciji.

Osnovni cilj te strategije je seveda politični boj. To zna biti izjemoma koristno, četudi boleče in nadležno. Toda del te strategije je tudi stranski učinek, da koalicijski poslanci zaradi SDS izgubljajo živce.

Medtem ko so SDS-ovci mojstri izkrivljanja in obračanja, pa se koalicija — na čelu z Gibanjem Svoboda — v danih vedenjskih razmerah ne znajde.

Discipliniranje nediscipliniranih

Da je UKZ nadirala Rutarja — ki ga je SDS po ovinku vsaj za en dan privlekla v DZ —, demokratično ni sporno oz. ni nedemokratično. Jaz bi ga še bolj napizdil ali celo vrgel iz dvorane, če bi bil na njenem mestu.

Seveda je pa jasno, da to ni primerno. UKZ z discipliniranjem nediscipliniranih poslancev in prisklednikov SDS ne bo dosegla nič, razen da si bo nakopala še več njihove mržnje in prezira.

Na žalost je pač dejstvo, da obnašanje poslancev SDS ni njihov problem — ker so na to celo ponosni —, ampak je problem UKZ. Zanjo je to problem, ker niti karakterno niti postopkovno oz. statutarno ne zna in ne ve, kako naj opozicijski poslanski folk utiša, ne da bi izpadla nedemokratična.

Oni pač terjajo pravico besede, ki jim po nereflektiranih parlamentarnih uzancah pripada. Karkoli že hočejo povedati. Slovenska parlamentarna demokracija je isti tip ureditve, kot jo poznamo na družbenih omrežjih. Svoboda govora je, da imajo tudi kreteni enako pravico do oglašanja kot pametni.

Šlif

Ni pa UKZ edina, ki ima te probleme. (Nekaj časa sem si še beležil te primere, potem pa sem obupal.) Na mino je pred kratkim naletela tudi Tamara Vonta, ko je na seji bivše preiskovalne komisije od Mojce Šetinc Pašek obdelovala Tomašiča z Nove24TV.

Tomašič je lepo pokazal, kako se stvári streže. Kot človek, ki je znan po tem, da na televiziji ne zna povedati dveh, treh provokativnih stavkov, ne da bi pri tem izpadel duhovit debil, je bil v DZ vljuden in miren in skorajda pameten. V primerjavi s Tamaro Vonta, seveda, ki mu ni znala parirati. Očitno ni znala z njim drugače, kot da ga frontalno žali. Zato je pričakovano izpadla kot zadnja zadirčna babura. Kar za razliko od UKZ, ki ima vsaj nekaj šlifa, tudi najbrž res je.

Ubogi disidenti

Poslanci SDS se v parlamentu obnašajo kot protestniki. To dokazuje tudi ta njihov novi janšistični mem, da so si na prenosnike nalepili naslovnico Janševe nove knjige. Pionirček Hoivik je knjigo prvotno demonstrativno postavil na pult — češ, poglejte si no tega pismenega junaka —, UKZ pa ga je pokarala, naj odstrani to “reklamo”.

Kako priti do konca bedakom, ki nezaželenost propagandističnega razstavljanja kompilacije najnovejših modrosti svojega predsednika sredi parlamenta primerjajo s kulturo kenslanja ali celo z nacističnim zažiganjem knjig? In ki potem še potencirajo svojo namišljeno pozicijo ubogih disidentov?

Jaz ne vem in mi tudi ni treba vedeti. Urška Klakočar Zupančič pa tudi ne. UKZ ima to smolo, da se je znašla na položaju predsednice Državnega zbora v obdobju, ko je dovoljeno vse. Prej ni bilo nikoli. In če si vse dovoli SDS, si ne bi smela tudi ona. Ker bo nazadnje izpadlo tako, kot da je ona bolj zaskrbljujoč problem od opozicije. Kar seveda ni.