Novoletni nagovori voditeljev so poseben retorični žanr. Še posebej nagovori predsednikov vlad. Zakaj ravno njihovi? Zato, ker so prav oni tisti, ki v parlamentarnih demokracijah govorijo o konkretnih ukrepih in rešitvah, s katerimi lahko naredijo nekaj dobrega za državljane. Njihovi nagovori imajo dodatno težo in niso samo simbolični, ampak tudi izvršilni.

Pa vendar se zdi, kot da pri tem za nekaj minut pozabijo, da vodijo vlado — in se skorajda postavijo v vlogo pesnikov.

Vendar ljudje tega ne rabimo. Za to imamo druge govorce. Ozaveščeni državljani od ključnih, operativnih voditeljev pričakujemo več kot samo tekst, ki je nekaj med pravljico za odrasle, kolektivno terapijo in leposlovjem. Predvsem pa je to tudi blef, neiskrenost in neuresničljive obljube, za katere vnaprej vemo, da so samo mašila. Pa vendar nas vsako leto znova presenetijo s svojo predvidljivostjo.

Kaj to pomeni?

Malo pred polnočjo, ko zamenjamo koledarje, ti voditelji stopijo pred kamere z resnim obrazom in nežno osvetlitvijo. No, v resnici gledamo že prej pripravljen posnetek, ki bi moral motivirati ljudstvo, ga povezati, usmeriti k poslanstvu aktualne vladne strukture. Dobimo pa generična sporočila, ki govorijo o miru doma in po svetu, o povezanosti, solidarnosti, upanju in skupni prihodnosti. Če imamo srečo, omenijo tudi izzive. Če premorejo pogum, priznajo, da bo težko. Če so res drzni, pa rečejo, da bo leto prelomno.

Kaj točno to pomeni, ostane skrivnost.

Novoletni nagovor je edini politični trenutek, ko od voditeljev prav zares ne pričakujemo, da bodo povedali karkoli konkretnega — in tega se tudi praviloma držijo. Nihče nikoli ne reče: s tem in tem ukrepom bomo skrajšali čakalne vrste, poenostavili bomo davčno politiko, znižali obremenitve za podjetja, naredili gospodarsko okolje privlačnejše za tuje naložbe in domače investitorje, do tega in tega datuma bomo to in to uredili.

Ne. To bi bilo že skoraj nespodobno. Namesto tega slišimo: “Prizadevali si bomo.” — “Okrepili bomo dialog.” — “Skupaj bomo zmogli.”

Slabi govorci. Brez portfelja.

“Negotovi časi”

Kdo, kako, kdaj … — to vsako leto ostane prepuščeno domišljiji, v praksi pa improvizaciji in navdihu trenutka. In prav v tem je čar. Novoletni nagovor je neke vrste politični horoskop. Vsak si iz njega vzame to, kar mu je najbolj všeč in kar si najbolj želi.

Voditelji nas v nagovorih radi spomnijo, da živimo v negotovih časih. To slišimo vsako leto. Negotovi časi so stalnica. Skoraj bi lahko rekli, da so edina stabilna stvar v politiki. Mir na svetu. Blaginja za vse. Sodelovanje doma in v tujini.

Tako je naš predsednik vlade na vprašanje, česa si želi v letu 2026, odgovoril, da si želi “priložnosti, da okrepimo tisto, kar nas dela močne kot skupnost: povezanost, zaupanje in skrb drug za drugega.”

Verjame, da lahko skupaj ustvarimo leto, v katerem bo več sodelovanja kot nasprotovanj, več poguma kot strahu in več sočutja kot brezbrižnosti. “Res je, svet okoli nas postaja vse bolj nemiren. Znova smo priča vojnim žariščem, spopadom in razklanostim, za katere smo verjeli, da smo jih v Evropi pustili za seboj. In prav zato moramo danes toliko bolj zavestno negovati tisto, kar smo gradili desetletja: mir, stabilnost in skupne vrednote.”

Če bi novoletne nagovore predsednikov vlad zamenjali med državami, tega skoraj nihče ne bi opazil. Zamenjaš ime države, dodaš lokalni poudarek — in zadeva je pripravljena.

Konkretni ukrepi

Državljani od voditeljev ne pričakujemo čudežev. Pričakujemo pa, da vedo, kaj počnejo. Da imajo načrt. Cilje. Da znajo ločiti med željo in nalogo.

Morda bi bil letošnji nagovor osvežujoč, če bi kdo rekel: “Ne obljubljam čudežev. Obljubljam pa tri stvari, ki jih bomo letos dejansko naredili.” In bi jih potem tudi res uresničil. To bi bilo že skoraj revolucionarno. Toda revolucije niso primerne za silvestrovo.

Zato bomo tudi prihodnje leto sedeli pred televizorji, poslušali besedičenje o upanju in povezanosti in si opolnoči nazdravili. Med seboj, seveda. Ne dobri, učinkoviti, jasni politiki.

Na koncu dneva vemo, da je mir na svetu lep cilj. Toda konkretni ukrepi so v resnici tisto, kar prinese mir v vsakdan. Včasih, izjemoma pa tudi novo leto.

Toda to je že loterija. In na lotu ima srečo zgolj peščica.