Kot otrok socializma se v soboto nisem pustil motiti in sem se udeležil pohoda ob žici okrog Ljubljane, namesto da bi gledal kronanje Karla III.. Čeprav mi je bilo žal, da sta se prireditev in dogodek pokrivala. Ker jaz bi najraje oboje.

Anglofil že malo sem, a ne občudujoč rojalistični fanatik. Me pa Windsorji — za razliko od drugega plemstva, ki so zame samo žuta štampa — zanimajo iz intelektualne frivolnosti. Že vsaj od poroke tedanjega prestolonaslednika in lady Spencer — ki sem jo 29. julija 1981, se spomnim, gledal na ORF — sem s peripetijami dotične žlahte na tekočem. Ne samo v dinastičnem, genealoškem smislu, temveč tudi v političnem in tračarskem, do neke mere celo emocionalnem. Raport z Dianinega pogreba 6. septembra 1997 privatno štejem za enega od svojih slikovitejših kariernih viškov.