
Tako smo se ob povratku z Dunaja pred nekaj dnevi ustavili v Mariboru. Pri mojih oz. naših. Familija je konkretna in se iz leta v leto širi. Podmladek je že davno prerasel format košarkarske peterke in ga bo počasi dovolj za fuzbalsko ekipo. In res jih je lepo gledati, kako v poznem popoldnevu umazani in prešvicani skačejo po vrtu za hišo. Še posebej, ko enkrat potlačiš strah, kdaj bo eden drugemu s kolom — ki je vedno čudežno nekje v bližini — po nesreči razbil glavo.