Na čelu RTV so zdaj pač desničarji, ki so se odločili, da si aktualna vlada zasluži še en mandat. Zato jim ustreza birokratsko branje zakonodaje. Ker gre njihovim zaščitnikom na roko.
Koncept predstavitev in soočenj, kot si ga je za letos zamislila RTV Slovenija, je perfidna podpora aktualni vladi in vladi všečnim, sprejemljivim, sinergičnim, zavezniškim konkurentom v narekovajih. In tudi podpora političnemu statusu quo.

Žalujočim ostalim — z mnogimi volilci vred — so s tem zaprli usta. Glede tega ni kaj pripominjati, ker se RTV poštenjakarsko sklicuje na zakone in precedense.

Sinopsis za slabe ratinge

Kar zadeva izvenparlamentarne stranke, se napovedani scenosled in redosled soočenj in predstavitev, ki jih bosta Radio in Televizija Slovenija emitirala do 22. aprila, bere kot sinopsis za dolgočasne slovenske filme iz 80. let, kakršne je v kinu videlo tisoč ljudi ali manj.

Parlamentarne stranke je TVS razdelila na skupini A in B, v tretjo skupino pa je dala izvenparlamentarne stranke — in soočenja ruknila v četrtkove popoldanske termine ob 17:00. Ko jih tako rekoč nihče ne bo gledal.

Ali je strank v DZ zdaj toliko, da sta zanje potrebni kar dve skupini? Seveda ne.
​Pa vas zanima, zakaj jih je RTV vseeno razdelila v dve skupini? Zato, da se jim razmerje programskega časa, namenjenega parlamentarnim in izvenparlamentarnim strankam, matematično lepo in legalno izide. V 3. odstavku 12. člena Zakona o RTV Slovenija namreč piše takole:

"Politične stranke in neodvisni kandidati, ki niso zastopani v [D]ržavnem zboru oziroma v Evropskem parlamentu, morajo imeti skupaj na razpolago eno tretjino [moj bold] skupnega časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke in kandidate, ki sodelujejo na volitvah."

Tretja tretjina

Soočenj parlamentarnih strank bo torej najmanj dvakrat več od soočenj neparlamentarnih. Kot se po zakonu spodobi. Za nameček pa si je RTV dovolila še diskriminacijo z uvrščanjem enih v gledane termine, drugih pa v negledane.

Parlamentarna skupina A bo na sporedu ob ponedeljkih (po 28. marcu še 4. in 11. aprila) in v torek (19. aprila) ob 20:00, parlamentarna skupina B pa ob četrtkih (31. marca ter 7., 14. in 21. aprila), prav tako ob 20:00. Plus veliki finale — spet samo s predsedniki parlamentarnih strank — v petek, 22. aprila, ob 20:00. Plus velika otvoritev na isto vižo, ne pozabimo, ki je bila že v četrtek, 24. marca, ob 20:00.

Liga prvakov, a ne.

Bo kdo gledal soočenja izvenparlamentarnih strank ob četrtkih popoldan? Kvečjemu nekdo, ki bo takrat slučajno obsedel z daljincem v roki na kavču. Gledati ta soočenja načrtno, za lastno državljansko ozaveščanje in volilno informiranost, pa bi bilo nekaj takega kot gledati Pirkovičeva omizja v dobrih, starih, ne zelo oddaljenih časih, ko je še glumil Požarja na 3. programu.

To kill a mockingbird Golob

Pri vsej tej programski, vsebinski, terminski in statusni kolobociji, ki si jo je privoščila RTV Slovenija, gre v bistvu za onemogočanje Roberta Goloba in njegovega Gibanja Svoboda.

Ne verjamem, da bi na RTV hoteli z namernim omalovaževanjem strank, kakršna je recimo Vesna ali kaj podobno neškodljivega in marginalnega, pomagati vladni koaliciji in njihovim prisklednikom. Ker se jim ta mali pač ne zdijo tako nevarni kot Golob.

Udeležbo SD, Levice, LMŠ in SAB bodo obstoječe vladne stranke v soočenjih že nekako preživele. Nek videz demokratičnosti pa ja mora biti. Navsezadnje so te stranke vendarle prišle v Državni zbor po volji ljudstva — karkoli že si o ljudstvu mislimo.
​{embed_info_box}197189{/embed_info_box}

Druga skrajnost

Golobov bojkot soočenj na TV oz. RTV Slovenija in napovedana tožba proti RTV zaradi diskriminacije sta v tem smislu razumljiva. Dvomim, da bo s tem dosegel svoje, mu pa načeloma dam prav.

Upravno, uredniško in politično vodstvo RTV s to politiko daje vedeti, da newcomerji — vključno s prominentnimi, po mnenju mnogih obetavnimi — na njihovi promocijski stavnici nezaželenih kontenderjev kotirajo enako kot vsak drug wannabe iks-ipsilon od Galeta do Stevanovića. Neglede na to, kaj si ljudstvo o njih misli, koliko jih sploh opazi, koliko jih zanima in koliko glasov jim bo morda dalo.

Javno mnenje o politiki je stvar ne povsem zanesljive in dokazljive, toda še zdaleč ne poljubne ocene. RTV je zdaj šla v drugo skrajnost: javno mnenje gladko ignorira. Ali vsaj velik del javnega mnenja. Ignorira Roberta Goloba. Za RTV je Golob isti kot Gale ali Stevanović. Pač ni bil izvoljen. Amen.

Kdor riskira, profitira

Golobova odločitev, da se njegovo gibanje ne bo udeleževalo predvolilnih reality showov na RTV, je s stališča političnega marketinga tvegana poteza z nepredvidljivimi rezultati.

Ni namreč rečeno, da bo s simpatiziranjem občinstva, razočaranega nad updatano politično pristranskostjo RTV, nadoknadil izpad afirmativne izpostavljenosti, ki bi jo lahko dobil s pojavljanjem na RTV. Je pa razumljiva in dosledna. Še posebej v luči tega, da Golob po drugi strani ne jebe niti Jančiča in Požarja, ki si na vse kriplje prizadevata, da bi jima s svojim gostovanjem pri njih malo pomagal pri ratingih.

Zato si kot gledalec ne morem kaj, da Golobove špilferderberske poteze ne bi odobraval. Edino normalno. Kdor riskira, profitira. Javni zavod je s svojo predvolilno strategijo dokazal, da je trenutno stanje še veliko slabše kot pred preteklimi oblastmi. Ker če je nacionalki, kakršno smo poznali prej, treba kaj priznati, potem je to vsaj to, da je pri vsej svoji togosti in dolgočasnosti znala vsaj volitve speljati tako, da razen kakih fanatikov nihče ni mogel biti razočaran in užaljen. Tega je zdaj konec.


* Kolumna je že bila objavljena na Fokuspokusu.